1. Dnevniki (praktičnega dela, razmišljanja)
1.1. tudi oblika samoocenjevanja, saj gre za zapiske o učnih izkušnjah, o napredku pri učenju in razumevanju določene teme ter o problemih, s katerimi se pri študiju srečujejo
2. Ocenjevanje praktičnega dela, izvajanja in vaj
2.1. ocenjevanje izvajanja določenih poklicnih spretnosti na praksi/ terenu
2.1.1. ocenjevanje bodočega učitelja pri učnem nastopu v razredu
2.1.2. ocenjevanje zdravnika med konzultacijo, preiskavo, diagnostičnim pogovorom z bolnikom
2.1.3. ocenjevanje psihologa med svetovalnim pogovorom
2.2. pomembno je spremljati odnos med cilji vaj, njihovim potekom in načinom ocenjevanja
2.3. navajanje na samostojnejšo razlago rezultatov in sklepanja iz raznih meritev
2.4. na posameznih področjih so kriteriji za kakovost izvajanja izdelani; morajo biti jasni tudi študentom oz. oblikovani v sodelovanju z njimi
3. Ocenjevanje pisnih izdelkov
3.1. daljše študijsko in raziskovalno delo
3.1.1. seminarske naloge
3.1.2. poročila o projektih
3.1.3. diplomske naloge
3.2. pomembno je mentorstvo
3.2.1. vnaprejšnja navodila
3.2.2. redna, čim bolj strukturirana in dokumentirana srečanja s študenti
3.2.3. povratne informacije ob delnih izdelkih
3.2.4. kriteriji ocenjevanja vnaprej znani
3.3. ocena naj ne temelji le na končnem izdelku, sprotnem delu, dnevniku dela in osnutku naloge
4. Mape dosežkov, portfolio
4.1. posamezniku omogoča, da v obliki izdelkov organizirano pokaže svoje dosežke na določenem področju
4.2. dokazilo, ki omogoča avtentično presojanje o tem, kaj je študent v procesu izobraževanja dosegel
5. Ocenjevanje skupinskega dela
5.1. razvijanje skupinske soodvisnosti
5.1.1. študent zazna, da je skupni cilj njegov lastni cilj
5.1.2. ohranja lastno odgovornost
5.1.3. se zaveda, da skupina ne bo dosegla svojega cilja, če ne bo vsak prispeval svojega deleža k skupni nalogi
5.2. skupinsko soodvisnost in posameznikovo odgovornost razvijamo tako, da pri oceni upoštevamo tako skupinsko oceno kot tudi posameznikov individualni prispevek k tej oceni
5.2.1. ocenjevanje skupinskega dela
5.2.1.1. vsak član skupine dobi isto oceno
5.2.1.2. naključni izbor enega študenta, ki predstavlja celo skupino
5.2.1.3. individualne ocene študentov seštejemo, skupinsko povprečje je končna ocena
5.2.1.4. skupinska ocena je seštevek posameznih individualnih rezultatov
5.2.1.5. "dodatne točke", ki se prištejejo vsakemu individualnemu rezultatu
5.2.1.6. razdelitev točk znotraj skupine glede na prispevek h končnemu rezultatu
5.2.2. upoštevanje individualnega prispevka
5.2.2.1. vnaprejšnji dogovor o razdelitvi dela
5.2.2.2. opazovanje dela v skupini, pri delu
5.2.2.3. posamezniki analizirajo delo v skupini
5.2.2.4. izpitno vprašanje iz projektne teme
6. Individualizacija ocenjevanja - didaktična pogodba
6.1. Sestava pogodbe
6.1.1. posebnosti v upoštevanju del, ki se ocenjujejo (ali je večji poudarek na teoretičnem ali empiričnem delu)
6.1.2. spremembe v rokih oddaje izdelkov
6.1.3. načine, kako nadoknaditi zamujeno
6.1.4. individualiziran seznam literature
6.1.5. sestava končne ocene
6.2. napisana z namenom prilagajanja postopkov ocenjevanja študentovim zmožnostim in interesom
6.3. sopodpišeta jo učitelj in študent
7. Preverjanje in ocenjevanje kot povratna informacija študentu in učitelju
7.1. pogosta in primerna povratna informacija je sestavni del vsakega dobrega učenja
7.2. katera področja in cilje je študent dobro obvladal, pri katerih bi se moral potruditi, kaj velja popraviti ...
7.3. pri učitelju je od njegovega vzorca pripisovanja ali atribucije odvisno, kaj bo ukrenil na osnovi slabih izpitnih rezultatov
7.3.1. če meni, da je problem v njegovih učnih metodah, jih bo prilagodil/ spremenil
7.3.2. če meni, da je problem v slabih generacijah z manj predznanja/ nezadostno motivacijo, ne bo ničesar spreminjal
7.4. dober učitelj ima izostreno zavedanje o tem, kako študentje različnih generacij dojemajo učno situacijo in izpitne zahteve, kako se pripravljajo na preverjanje ipd.
7.4.1. v skladu s temi spoznanji sproti spreminja, prilagaja in razvija metode svojega poučevanja, ustvarja ugodno učno okolje, izboljšuje učne okoliščine ...
7.5. učitelje je treba primerno spodbuditi in predvsem usposobiti
8. Računalniško podprto ocenjevanje
8.1. Uporaba
8.1.1. sestavljanje in razvijanje testnih nalog/ vprašanj
8.1.2. pri postopku ocenjevanja
8.1.3. shranjevanje, sporočanje in analiza rezultatov
8.2. ocenjevanje z računalnikom
8.2.1. vprašanja "papir-svinčnik"
8.2.2. pisanje odgovorov na posebne obrazce, ki so primerni za optično čitanje
8.2.3. vprašanja izbirnega tipa
8.3. ocenjevanje na računalniku
8.3.1. naloge so predstavljene na zaslonu, kjer študent neposredno vnaša odgovore
8.4. samoocenjevanje: študent preverja svoje predznanje, sprotno napredovanje in dobi povratno informacijo
8.5. veliko prednosti, vendar tudi slabosti
9. Širša izhodišča/ načela ocenjevanja:
9.1. sprotne aktivnosti in izdelki so bolj upoštevani v primerjavi s končnimi izpiti
9.2. poudarek se prenaša na sam proces študija/ pridobivanja znanj in spretnosti
9.2.1. kakovost miselnih procesov
9.2.2. kakovost sodelovalnih in komunikacijskih spretnosti
9.2.3. kakovost študijskih strategij
9.3. veča se aktivna vloga in sodelovanje študentov
9.3.1. samoocenjevanje
9.3.2. vzajemno ocenjevanje
9.3.3. dogovarjanje o kriterijih
9.4. kriteriji ocenjevanja se bolj jasno oblikujejo vnaprej; so vsem na vpogled
9.5. več je kompleksnejših, pristnih, z zahtevami poklicne prakse tesneje povezanih nalog
9.5.1. študije primerov
9.5.2. simulacije
9.5.3. terenski dnevniki
9.5.4. projektne naloge