Alternativne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Pedagoška psihologija 2

Get Started. It's Free
or sign up with your email address
Alternativne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja by Mind Map: Alternativne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

1. Dnevniki (praktičnega dela, razmišljanja)

1.1. tudi oblika samoocenjevanja, saj gre za zapiske o učnih izkušnjah, o napredku pri učenju in razumevanju določene teme ter o problemih, s katerimi se pri študiju srečujejo

2. Ocenjevanje praktičnega dela, izvajanja in vaj

2.1. ocenjevanje izvajanja določenih poklicnih spretnosti na praksi/ terenu

2.1.1. ocenjevanje bodočega učitelja pri učnem nastopu v razredu

2.1.2. ocenjevanje zdravnika med konzultacijo, preiskavo, diagnostičnim pogovorom z bolnikom

2.1.3. ocenjevanje psihologa med svetovalnim pogovorom

2.2. pomembno je spremljati odnos med cilji vaj, njihovim potekom in načinom ocenjevanja

2.3. navajanje na samostojnejšo razlago rezultatov in sklepanja iz raznih meritev

2.4. na posameznih področjih so kriteriji za kakovost izvajanja izdelani; morajo biti jasni tudi študentom oz. oblikovani v sodelovanju z njimi

3. Ocenjevanje pisnih izdelkov

3.1. daljše študijsko in raziskovalno delo

3.1.1. seminarske naloge

3.1.2. poročila o projektih

3.1.3. diplomske naloge

3.2. pomembno je mentorstvo

3.2.1. vnaprejšnja navodila

3.2.2. redna, čim bolj strukturirana in dokumentirana srečanja s študenti

3.2.3. povratne informacije ob delnih izdelkih

3.2.4. kriteriji ocenjevanja vnaprej znani

3.3. ocena naj ne temelji le na končnem izdelku, sprotnem delu, dnevniku dela in osnutku naloge

4. Mape dosežkov, portfolio

4.1. posamezniku omogoča, da v obliki izdelkov organizirano pokaže svoje dosežke na določenem področju

4.2. dokazilo, ki omogoča avtentično presojanje o tem, kaj je študent v procesu izobraževanja dosegel

5. Ocenjevanje skupinskega dela

5.1. razvijanje skupinske soodvisnosti

5.1.1. študent zazna, da je skupni cilj njegov lastni cilj

5.1.2. ohranja lastno odgovornost

5.1.3. se zaveda, da skupina ne bo dosegla svojega cilja, če ne bo vsak prispeval svojega deleža k skupni nalogi

5.2. skupinsko soodvisnost in posameznikovo odgovornost razvijamo tako, da pri oceni upoštevamo tako skupinsko oceno kot tudi posameznikov individualni prispevek k tej oceni

5.2.1. ocenjevanje skupinskega dela

5.2.1.1. vsak član skupine dobi isto oceno

5.2.1.2. naključni izbor enega študenta, ki predstavlja celo skupino

5.2.1.3. individualne ocene študentov seštejemo, skupinsko povprečje je končna ocena

5.2.1.4. skupinska ocena je seštevek posameznih individualnih rezultatov

5.2.1.5. "dodatne točke", ki se prištejejo vsakemu individualnemu rezultatu

5.2.1.6. razdelitev točk znotraj skupine glede na prispevek h končnemu rezultatu

5.2.2. upoštevanje individualnega prispevka

5.2.2.1. vnaprejšnji dogovor o razdelitvi dela

5.2.2.2. opazovanje dela v skupini, pri delu

5.2.2.3. posamezniki analizirajo delo v skupini

5.2.2.4. izpitno vprašanje iz projektne teme

6. Individualizacija ocenjevanja - didaktična pogodba

6.1. Sestava pogodbe

6.1.1. posebnosti v upoštevanju del, ki se ocenjujejo (ali je večji poudarek na teoretičnem ali empiričnem delu)

6.1.2. spremembe v rokih oddaje izdelkov

6.1.3. načine, kako nadoknaditi zamujeno

6.1.4. individualiziran seznam literature

6.1.5. sestava končne ocene

6.2. napisana z namenom prilagajanja postopkov ocenjevanja študentovim zmožnostim in interesom

6.3. sopodpišeta jo učitelj in študent

7. Preverjanje in ocenjevanje kot povratna informacija študentu in učitelju

7.1. pogosta in primerna povratna informacija je sestavni del vsakega dobrega učenja

7.2. katera področja in cilje je študent dobro obvladal, pri katerih bi se moral potruditi, kaj velja popraviti ...

7.3. pri učitelju je od njegovega vzorca pripisovanja ali atribucije odvisno, kaj bo ukrenil na osnovi slabih izpitnih rezultatov

7.3.1. če meni, da je problem v njegovih učnih metodah, jih bo prilagodil/ spremenil

7.3.2. če meni, da je problem v slabih generacijah z manj predznanja/ nezadostno motivacijo, ne bo ničesar spreminjal

7.4. dober učitelj ima izostreno zavedanje o tem, kako študentje različnih generacij dojemajo učno situacijo in izpitne zahteve, kako se pripravljajo na preverjanje ipd.

7.4.1. v skladu s temi spoznanji sproti spreminja, prilagaja in razvija metode svojega poučevanja, ustvarja ugodno učno okolje, izboljšuje učne okoliščine ...

7.5. učitelje je treba primerno spodbuditi in predvsem usposobiti

8. Računalniško podprto ocenjevanje

8.1. Uporaba

8.1.1. sestavljanje in razvijanje testnih nalog/ vprašanj

8.1.2. pri postopku ocenjevanja

8.1.3. shranjevanje, sporočanje in analiza rezultatov

8.2. ocenjevanje z računalnikom

8.2.1. vprašanja "papir-svinčnik"

8.2.2. pisanje odgovorov na posebne obrazce, ki so primerni za optično čitanje

8.2.3. vprašanja izbirnega tipa

8.3. ocenjevanje na računalniku

8.3.1. naloge so predstavljene na zaslonu, kjer študent neposredno vnaša odgovore

8.4. samoocenjevanje: študent preverja svoje predznanje, sprotno napredovanje in dobi povratno informacijo

8.5. veliko prednosti, vendar tudi slabosti

9. Širša izhodišča/ načela ocenjevanja:

9.1. sprotne aktivnosti in izdelki so bolj upoštevani v primerjavi s končnimi izpiti

9.2. poudarek se prenaša na sam proces študija/ pridobivanja znanj in spretnosti

9.2.1. kakovost miselnih procesov

9.2.2. kakovost sodelovalnih in komunikacijskih spretnosti

9.2.3. kakovost študijskih strategij

9.3. veča se aktivna vloga in sodelovanje študentov

9.3.1. samoocenjevanje

9.3.2. vzajemno ocenjevanje

9.3.3. dogovarjanje o kriterijih

9.4. kriteriji ocenjevanja se bolj jasno oblikujejo vnaprej; so vsem na vpogled

9.5. več je kompleksnejših, pristnih, z zahtevami poklicne prakse tesneje povezanih nalog

9.5.1. študije primerov

9.5.2. simulacije

9.5.3. terenski dnevniki

9.5.4. projektne naloge

9.6. v ospredju sodelovanje, izogibamo se tekmovalnosti in primerjanju med študenti

9.7. preverja se obvladovanje poklicnih kompetenc

9.8. študentom se nudi več izbire, npr. pri temah seminarskih nalog ali projektov

9.9. ocena = povratna informacija; večji je poudarek na celostnih v primerjavi z analitičnimi načini ocenjevanja; večja pomembnost nosi kakovost znanja, ne samo količina

10. Pomen

10.1. zmanjšati negativne vplive ocenjevanja na kakovost študija

11. Izpiti "odprtih knjig"

11.1. pri izpitih so dovoljene (običajno vnaprej določene) knjige/ učbeniki, v katerih poiščejo potrebne podatke/ pojasnila

11.2. vprašanja se dotikajo analize, samostojnega povezovanja, uporabe podatkov

11.3. bolj podoben realni situaciji (strokovnjak ima na voljo vire, ki jih mora znati uporabiti)

12. Pisni izpiti z vnaprej znanimi vprašanji

12.1. Dan dolg seznam vseh možnih izpitnih vprašanj ALI predstavljenih nekaj primerov vprašanj, ki so možna na izpitu

12.2. vprašanja višjega nivoja ("navedite argumente za neko rešitev")

13. Domače naloge

13.1. krajši pisni izdelki, ki so rezultat poglobljenega študija učbenikov ali strokovnih člankov

13.2. izdelek je lahko povzetek bistva članka, primerjava dveh, uporaba naučenega pri reševanju strokovnega problema ipd.

13.3. na tak način študente spodbudimo, da se vnaprej pripravijo na vaje, predavanja za lažje aktivno sodelovanje

13.4. skupna ocena kakovosti takih sprotnih izdelkov lahko motivira študente, da v izdelek vložijo več truda

14. Samoocenjevanje

14.1. študentje so bolj seznanjeni s kriteriji dobrega znanja (izvajanja, izdelka) in so bolj motivirani, da jih dosežejo

14.2. pri samoocenjevanju gre za ugotavljanje, kaj je dobro, kaj mora biti popravljeno, v čem se mora izboljšati, s čimer razvija poklicno kompetenco "razmišljajočega profesionalca"

14.3. z vključevanjem študentov v proces ocenjevanja, le-ti, poleg tega da se učijo samoocenjevanja, dobijo občutek lastništva in se počutijo bolj odgovorne

15. Vzajemno ocenjevanje študentov

15.1. podobno kot samoocenjevanje, saj se študentje seznanijo s tem, kateri so dobri odgovori, hkrati pa s svojimi konstruktivnimi pripombami prispevajo k učencu sošolcev