Alternativne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Pedagoška psihologija 2

Get Started. It's Free
or sign up with your email address
Alternativne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja by Mind Map: Alternativne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

1. Širša izhodišča/ načela ocenjevanja:

1.1. sprotne aktivnosti in izdelki so bolj upoštevani v primerjavi s končnimi izpiti

1.2. poudarek se prenaša na sam proces študija/ pridobivanja znanj in spretnosti

1.2.1. kakovost miselnih procesov

1.2.2. kakovost sodelovalnih in komunikacijskih spretnosti

1.2.3. kakovost študijskih strategij

1.3. veča se aktivna vloga in sodelovanje študentov

1.3.1. samoocenjevanje

1.3.2. vzajemno ocenjevanje

1.3.3. dogovarjanje o kriterijih

1.4. kriteriji ocenjevanja se bolj jasno oblikujejo vnaprej; so vsem na vpogled

1.5. več je kompleksnejših, pristnih, z zahtevami poklicne prakse tesneje povezanih nalog

1.5.1. študije primerov

1.5.2. simulacije

1.5.3. terenski dnevniki

1.5.4. projektne naloge

1.6. v ospredju sodelovanje, izogibamo se tekmovalnosti in primerjanju med študenti

1.7. preverja se obvladovanje poklicnih kompetenc

1.8. študentom se nudi več izbire, npr. pri temah seminarskih nalog ali projektov

1.9. ocena = povratna informacija; večji je poudarek na celostnih v primerjavi z analitičnimi načini ocenjevanja; večja pomembnost nosi kakovost znanja, ne samo količina

2. Pomen

2.1. zmanjšati negativne vplive ocenjevanja na kakovost študija

3. Izpiti "odprtih knjig"

3.1. pri izpitih so dovoljene (običajno vnaprej določene) knjige/ učbeniki, v katerih poiščejo potrebne podatke/ pojasnila

3.2. vprašanja se dotikajo analize, samostojnega povezovanja, uporabe podatkov

3.3. bolj podoben realni situaciji (strokovnjak ima na voljo vire, ki jih mora znati uporabiti)

4. Pisni izpiti z vnaprej znanimi vprašanji

4.1. Dan dolg seznam vseh možnih izpitnih vprašanj ALI predstavljenih nekaj primerov vprašanj, ki so možna na izpitu

4.2. vprašanja višjega nivoja ("navedite argumente za neko rešitev")

5. Domače naloge

5.1. krajši pisni izdelki, ki so rezultat poglobljenega študija učbenikov ali strokovnih člankov

5.2. izdelek je lahko povzetek bistva članka, primerjava dveh, uporaba naučenega pri reševanju strokovnega problema ipd.

5.3. na tak način študente spodbudimo, da se vnaprej pripravijo na vaje, predavanja za lažje aktivno sodelovanje

5.4. skupna ocena kakovosti takih sprotnih izdelkov lahko motivira študente, da v izdelek vložijo več truda

6. Samoocenjevanje

6.1. študentje so bolj seznanjeni s kriteriji dobrega znanja (izvajanja, izdelka) in so bolj motivirani, da jih dosežejo

6.2. pri samoocenjevanju gre za ugotavljanje, kaj je dobro, kaj mora biti popravljeno, v čem se mora izboljšati, s čimer razvija poklicno kompetenco "razmišljajočega profesionalca"

6.3. z vključevanjem študentov v proces ocenjevanja, le-ti, poleg tega da se učijo samoocenjevanja, dobijo občutek lastništva in se počutijo bolj odgovorne

7. Vzajemno ocenjevanje študentov

7.1. podobno kot samoocenjevanje, saj se študentje seznanijo s tem, kateri so dobri odgovori, hkrati pa s svojimi konstruktivnimi pripombami prispevajo k učencu sošolcev

8. Dnevniki (praktičnega dela, razmišljanja)

8.1. tudi oblika samoocenjevanja, saj gre za zapiske o učnih izkušnjah, o napredku pri učenju in razumevanju določene teme ter o problemih, s katerimi se pri študiju srečujejo

9. Ocenjevanje praktičnega dela, izvajanja in vaj

9.1. ocenjevanje izvajanja določenih poklicnih spretnosti na praksi/ terenu

9.1.1. ocenjevanje bodočega učitelja pri učnem nastopu v razredu

9.1.2. ocenjevanje zdravnika med konzultacijo, preiskavo, diagnostičnim pogovorom z bolnikom

9.1.3. ocenjevanje psihologa med svetovalnim pogovorom

9.2. pomembno je spremljati odnos med cilji vaj, njihovim potekom in načinom ocenjevanja

9.3. navajanje na samostojnejšo razlago rezultatov in sklepanja iz raznih meritev

9.4. na posameznih področjih so kriteriji za kakovost izvajanja izdelani; morajo biti jasni tudi študentom oz. oblikovani v sodelovanju z njimi

10. Ocenjevanje pisnih izdelkov

10.1. daljše študijsko in raziskovalno delo

10.1.1. seminarske naloge

10.1.2. poročila o projektih

10.1.3. diplomske naloge

10.2. pomembno je mentorstvo

10.2.1. vnaprejšnja navodila

10.2.2. redna, čim bolj strukturirana in dokumentirana srečanja s študenti

10.2.3. povratne informacije ob delnih izdelkih

10.2.4. kriteriji ocenjevanja vnaprej znani

10.3. ocena naj ne temelji le na končnem izdelku, sprotnem delu, dnevniku dela in osnutku naloge

11. Mape dosežkov, portfolio

11.1. posamezniku omogoča, da v obliki izdelkov organizirano pokaže svoje dosežke na določenem področju

11.2. dokazilo, ki omogoča avtentično presojanje o tem, kaj je študent v procesu izobraževanja dosegel

12. Ocenjevanje skupinskega dela

12.1. razvijanje skupinske soodvisnosti

12.1.1. študent zazna, da je skupni cilj njegov lastni cilj

12.1.2. ohranja lastno odgovornost

12.1.3. se zaveda, da skupina ne bo dosegla svojega cilja, če ne bo vsak prispeval svojega deleža k skupni nalogi

12.2. skupinsko soodvisnost in posameznikovo odgovornost razvijamo tako, da pri oceni upoštevamo tako skupinsko oceno kot tudi posameznikov individualni prispevek k tej oceni

12.2.1. ocenjevanje skupinskega dela

12.2.1.1. vsak član skupine dobi isto oceno

12.2.1.2. naključni izbor enega študenta, ki predstavlja celo skupino

12.2.1.3. individualne ocene študentov seštejemo, skupinsko povprečje je končna ocena

12.2.1.4. skupinska ocena je seštevek posameznih individualnih rezultatov

12.2.1.5. "dodatne točke", ki se prištejejo vsakemu individualnemu rezultatu

12.2.1.6. razdelitev točk znotraj skupine glede na prispevek h končnemu rezultatu

12.2.2. upoštevanje individualnega prispevka

12.2.2.1. vnaprejšnji dogovor o razdelitvi dela

12.2.2.2. opazovanje dela v skupini, pri delu

12.2.2.3. posamezniki analizirajo delo v skupini

12.2.2.4. izpitno vprašanje iz projektne teme

13. Individualizacija ocenjevanja - didaktična pogodba

13.1. Sestava pogodbe

13.1.1. posebnosti v upoštevanju del, ki se ocenjujejo (ali je večji poudarek na teoretičnem ali empiričnem delu)

13.1.2. spremembe v rokih oddaje izdelkov

13.1.3. načine, kako nadoknaditi zamujeno

13.1.4. individualiziran seznam literature

13.1.5. sestava končne ocene

13.2. napisana z namenom prilagajanja postopkov ocenjevanja študentovim zmožnostim in interesom

13.3. sopodpišeta jo učitelj in študent

14. Preverjanje in ocenjevanje kot povratna informacija študentu in učitelju

14.1. pogosta in primerna povratna informacija je sestavni del vsakega dobrega učenja

14.2. katera področja in cilje je študent dobro obvladal, pri katerih bi se moral potruditi, kaj velja popraviti ...

14.3. pri učitelju je od njegovega vzorca pripisovanja ali atribucije odvisno, kaj bo ukrenil na osnovi slabih izpitnih rezultatov

14.3.1. če meni, da je problem v njegovih učnih metodah, jih bo prilagodil/ spremenil

14.3.2. če meni, da je problem v slabih generacijah z manj predznanja/ nezadostno motivacijo, ne bo ničesar spreminjal

14.4. dober učitelj ima izostreno zavedanje o tem, kako študentje različnih generacij dojemajo učno situacijo in izpitne zahteve, kako se pripravljajo na preverjanje ipd.

14.4.1. v skladu s temi spoznanji sproti spreminja, prilagaja in razvija metode svojega poučevanja, ustvarja ugodno učno okolje, izboljšuje učne okoliščine ...

14.5. učitelje je treba primerno spodbuditi in predvsem usposobiti

15. Računalniško podprto ocenjevanje

15.1. Uporaba

15.1.1. sestavljanje in razvijanje testnih nalog/ vprašanj

15.1.2. pri postopku ocenjevanja

15.1.3. shranjevanje, sporočanje in analiza rezultatov

15.2. ocenjevanje z računalnikom

15.2.1. vprašanja "papir-svinčnik"

15.2.2. pisanje odgovorov na posebne obrazce, ki so primerni za optično čitanje

15.2.3. vprašanja izbirnega tipa

15.3. ocenjevanje na računalniku

15.3.1. naloge so predstavljene na zaslonu, kjer študent neposredno vnaša odgovore

15.4. samoocenjevanje: študent preverja svoje predznanje, sprotno napredovanje in dobi povratno informacijo

15.5. veliko prednosti, vendar tudi slabosti