1. samoocenjevanje
1.1. - študent boje poznavajo kriterije in jih tako tudi lažje dosežejo
1.2. - pomembna veščina ocenjevanja svojega dela tudi za prihodnost; oceniti kaj popraviti, kaj je dobro narejeno itd.
1.3. - trije procesi samoocenjevanja: 1. postavljanje kriterijev 2. zbiranje dokazil 3. presoja o doseganju kriterijev *smiselno je, da so študenti vključeni čimvečkrat v vse tri
1.4. - uvajanje samoocenjevanja mora biti postopno
1.5. - časovna ekonomičnost pri velikem številu študentov
2. kolegialno ali vzajemno ocenjevanje
2.1. - podobna pravila kot pri samoocenjevanju
2.2. - povratna informacija za svojega sošolca; dovolj časa, da jo oblikujemo, prav tako pa je pomembno dobro skupinsko vzdušje (npr. ne tekmovalnost in zamere)
2.3. - lažje je ocenjevati teoretične izdelke kot praktične
2.4. - anonimno ocenjevanje je za ocenjevalca lažje, ker tako ni nevarnosti, da se zameri ocenjevanemu
3. dnevniki
3.1. - tudi dnevniki kot oblika samoocenjevanja
3.2. - sistematično zapisovanje pomembnih učnih izkušenj, napredka pri učenju in razumevanja določene teme, problemov
3.3. - zelo uporabno pri terenskem delu, timskem delu, projektnem delu, praksi
3.4. - pogosto del bolj obsežnega portfolia
4. ocenjevanje praktičnega izvajanja
4.1. - ocenjevanje praktičnih laboratorijskih vaj, ocenjevanje poklicnih spretnosti na terenu, ocenjevanje na področjih umetnosti in športa
4.2. - ocenjevanje laboratorijskih (in podobnih) vaj
4.2.1. - potreben jasen cilj; pridobivanje spretnosti ali razumevanje postopkov in uvod v samostojno raziskovanje
4.2.2. - ni smiselno, da učenci vaje izvajajo le po receptu, z danimi natančnimi navoodili, temveč, da morajo vložiti več samostojnega dela
4.2.3. - vaje je najlažje oceniti na podlagi pisnega izdelka-protokola
4.2.4. - potrebna vseeno dovolj jasna navodila in usmeritve ter jasni kriteriji
4.3. - ocenjevanje predstavitve teme (seminarske naloge) sošolcem
4.3.1. - merila za ustrezno predstavitev: 1. vsebinska jasnost 2. dobra organizacija 3. uporaba različnih metod in oblik 4. uporaba in jasnost avdiovizualnih pripomočkov 5. razumljiv in jasen govor
4.3.2. - merila za ustrezno interakcijo: 1. vzdrževanje in usmerjanje pozornosti 2. spodbujanje aktivnosti udeležencev 3. besedna komunikacija
5. ocenjevanje pisnih izdelkov
5.1. - rezultat daljšega študijskega in raziskovalnega dela študentov
5.1.1. - projektno delo in diplomske naloge: obsežnejše individualne ali skupinske naloge, ki jih študenti običajno izvajajo proti koncu študija
5.1.2. - laboratorijsko delo, iskanje virov v knjižnici, spletu, terensko proučevanje
5.1.3. - razvijanje spretnosti načrtovanja in izvajanja raziskovanja, vodenja projektov
5.1.4. - zahtevno ocenjevanje, ker sodeluje tudi mentor
5.2. - boljše manjše število dobro opredeljenih kriterijev, ki so znani tudi študentom
6. didaktične pogodbe
6.1. - individualizacija, prilagajanje postopkov ocenjevanja študentovim zmožnostim in interesom
6.2. - pisna oblika, podpišeta jo učitelj in študent
6.3. - posebnosti pri ocenjevanju, spremembe rokov oddaje, kako nadoknaditi zamujeno
6.4. - ozaveščenost študentov o lastnih krepkih in šibkih točkah, ciljih
7. moje misli, primeri, ideje didaktične pogodbe
7.1. - didaktične pogodbe se mi zdijo odlična ideja, korak v smer študenta, da mu pomagamo na njegovi poti; vse dokler ne pride do zlorabljanja teh pogodb
7.2. - sama se spomnim iz časa šolanja v srednji šolo, da je bilo izjemno popularno, da so sošolci prepričali svojega zdravnika (družinskega prijatelja), da je uredil odločbo, ki je potem učencu omogočala, da je svojo lenobo le še bolj podpiral; zagotovo niso vsi tako, vendar se mi zdi, da bi bilo zelo smiselno odločbe in pogodbe tehtno premisliti, da imajo res dober učinek pri tistih, ki jih dejansko potrebujejo, ne pa da izgubijo svoj dober glas s tistimi, ki to le izkoriščajo
8. moje misli, primeri, ideje ocenjevanje pisnih izdelkov
8.1. - ocenjevanje daljših in vsebinsko bolj obsežnih del se mi zdi smiseln ob koncu študija, tako kot je, saj je študent takrat pripravljen, da sam pripravi in izpelje bolj obsežno delo, ki prikaže tudi njegovo strokovnost na njegovem področju
8.2. - bolj kot teoretične so verjetno še bolj smiselne laboratorisjke in terenske naloge, ki so tudi bolj odraz študentovega samostojnega dela, ne toliko iskanja in ''kombiniranja'' literature
8.3. - izjemno pomemben dejavnik pri izdelavi takšne naloge je mentor; zato se mi zdi, da je včasih kvaliteta izdelka tudi pogojena z izkušenostjo mentorja, ali ta zna svetovati, usmeriti, ali tudi sam ne ve točno, kaj bi bila na tem mestu njegova naloga
9. moje misli, primeri, ideje ocenjevanje praktičnega izvajanja
9.1. - pomembno pri takšnem ocenjevanju se mi zdi, da zares preverjamo neko znanje, sposobnost, naučeno spretnost, ne pa zgolj slepo upoštevanje navodil
9.2. - smisleno je poleg samega izdelka preveriti še razumevanje samega postopka, izdelave, ali študent sploh ve in razume, kaj je bistvo naloge, ki jo opravlja
9.3. - pomembno pa se mi zdi tudi, da je študentu omogočeno, da se na ta preizskus sploh primerno pripravi (če se npr. nek študent zaveda, da ima težave pri izvedbi določe kemijske reakcije, bi bilo smiselno, da ima možnost to predelati in zvaditi v laboratoriju, ker doma verjetno te možnosti nima); morda se nekdo zares želi nekaj naučiti, pa le ni imel priložnosti oz. bi z dovolj vaje to usvojil
10. moje misli, primeri, ideje dnevniki
10.1. - smiselno je ocenjevanje dnevnikov v primeru, ko to ne predstavlja zelo velikega dela ocene, namreč lahko se zgodi, da je to bolj izraz iznajdljivosti (prepisovanja) ne pa toliko samostojnega dela
10.2. - s pomočjo dnevnikov lahko dobimo dober vpogled v delo študenta, hkrati pa ima študent za nazaj odličen preged kaj je delal, kaj se je učil in na takšen način tudi lažje obnovi znanje
11. moje misli, primeri, ideje kolegialno ali vzajemno ocenjevanje
11.1. - največji problem takšnega ocenjevanja je zagotovo ta, da v primeru kot to ni anonimno obstaja pritisk, ali nekoga ocenim realno, ali bolj prijazno ker sva prijatelja, znanca, morda pa nekoga negativno ker ga ne maram
11.2. - pri kolegialnem iz. vzajemnem ocenjevanjiu bi bilo smiselno dodano še neko naključno preverjanje pravilnosti ocenjevanja, da je to zares pravično, ne kar tako, malo po svoje
11.3. - sama se spomnim nekje iz srednje šole (ne spomnim se točno predmeta) ko smo ocenjevali naloge drug drugemu, nalo pa je bilo ocenjeno tudi naše ocenjevanje; torej moral si se potruditi, da si nekoga pošteno ocenil, ker si poleg ocenjenega izdelka dobil tudi oceno za to, kako dobro si ocenjeval meni se je to zdel dober primer, ko smo se naučili, da zelo pomembno, da si pri ocenjevanju natančen, dosleden, upoštevaš kriterije in predvsem da si pravičen in objektiven
12. moje misli, primeri, ideje samoocenjevanje
12.1. - samoocenjevanje je bolj smiselno uvesti že od samega začetka, da učenci dobijo občutek, da je to dobro za njih iz vidika, da se iz tega lahko kaj naučijo, ne pa zato da si pripišejo dobro oceno, ali pa potem v bolj zrelih in odgovornih letih, ko študent ponovno razume, da je to zanj smiselno, če goljufa pa škodi tudi sebi
12.2. - zelo smiselno je samoocenjevanje iz vidika, da pridobimo vpogled v to, kako nas tudi nekdo drug ocenjuje, na ta način se naučimo, kaj je bistveno, čemu dati poudarek, kaj morda ni relavantno itd
12.3. - zagotovo velik problem samoocenjevanju predstavlja objektivnost; ali si pravičen do sebe, ali si želiš avtomatsko pripisati boljšo oceno, prav tako pa sam pri sebi točno veš kaj si želel z nekim odgovorom sporočiti, pa tega morda nihče drug ne bi razpoznal, če ta odgovor ni kvalitetno napisan
13. izpiti ''odprtih knjig''
13.1. - študenti imajo pri sebi literaturo na izpitu
13.2. - okvirno znanje, iskanje podrobnosti
13.3. - cilj: znati uporabiti dano literaturo
13.4. - vprašanja na ravni analize, samostojnega povezovanja uporabe
13.5. - izpit podoben realni situaciji; strokovnjah rešitev problema išče v literaturi
14. pisni izpiti z vnaprej znanimi vprašanji
14.1. - dva načina: znana vsa možna vprašanja ali pa so znani tipi vprašanj
14.2. - vendar pozor: ne vprašanja spominskega tipa, ker ta vzpodbujajo le učenje ''na pamet''
14.3. - katalogi znanj: krajši seznami primerov nalog in problemov, ki jih študent mora znati reševati
15. domače naloge
15.1. - krajši pisni izdelki, ki združujejo poglobljen študij iz učbenikov, člankov
15.2. - vnaprejšnja priprava na vaje, seminar, predavanje, mogoča aktivno sodelovanje
15.3. - v primeru ocenjevanja lahko kot dodatna motivacija za študente
16. mape dosežkov (portfolio)
16.1. - učna mapa, študentova mapa, mapa dosežkov
16.2. - osebna zbirka izdelkov, dokumentov in refleksij o posameznikovih dosežkih, učenju, izdelkih
16.3. - orodje za samoocenjevanje (kaj sem tekom študija dosegel) in hkrati orodje, s katerim učitelj ocenjuje napredek
16.4. - na področjih umetnosti že dolgo uporabljen, sedaj prisoten v več smereh, tudi npr. pri učenju tujih jezikov
16.4.1. - pri nas ena prvih standardnih oblik portfolia Evropska jezikovna mapa za študente
16.5. - ključno za izdelavo portfolia: 1. zbiranje 2. organizacija 3. refleksija 4. predstavitev
16.6. - vzpodbuja stalno aktivnost in sodelovanje pri predmetu ter omogoča, da študent pokaža svoja najmočneša področja
17. skupinsko ocenjevanje
17.1. - spodbujanje skupinske soodvisnosti in hkrati lastne odgovornosti, kar pomaga pri učenju sodelovanja v skupinah
17.2. - osnovna dilema: koliko je skupinski izdelek odraz dela vseh posameznikov
17.3. - spodbujanje individualne odgovornosti posameznikov s kombinirano oceno (skupinska in individualna), vnaprejšnjim določanjem in delitvijo nalog, zadolžitev, opazovanje in samooanaliza koliko je vsak član prispeval, ter končno preverjanje znanja o poteku dela; tisti ki je veliko naredil in prispeval si je več zapomnil
17.4. - več načinov ocenjevanja skupinskega dela
17.4.1. - pri izdelavi enega izdelka vsak član skupine dobi isto oceno
17.4.2. - naključna izbira izdelka enega izmed študentov (ali ocenjevanje njegovega znanja pri odgovarjanju na vprašanja), pri čemer prav tako cela skupina dobi isto oceno, kot jo je dobil ta izbrani študent
17.4.3. - skupina dobi povprečno oceno, izračunano na podlagi ocen vseh članov skupine
17.4.4. - skupina dobi oceno, ki je seštevek posameznih individualnih rezultatov
17.4.5. - dodatne točke za celotno skupino, če vsi dosežejo nek željen dosežek (npr. vsi nad 80%)
17.4.6. - skupna ocena, število točk, ki so jo morajo nato člani skupine razdeliti med sabo
18. računalniško podprto ocenjevanje
18.1. - vedno pogosteje se uporabljajo računalniki za: sestavljanje in razvijanje testov, pri ocenjevanju in shranjevanju, sporočanju, analizi rezultatov
18.1.1. - ocenjevanje z računalnikom; najpogosteje vprašanja izbirnega tipa, reševanje na posebne obrazce, ki so primerni za optično branje
18.1.2. - ocenjevanje na računalniku; naloge in reševanje na zaslonu, uporabno za diagnostično, formativno in sumativno preverjanje, pri čemer je pomembno, da študent dobi povratno informacijo in tudi napotke za nadaljnje učenje