Ukrepi za trajnostnost zdravstvenega sistema

1. Odpadki

1.1. 1.1 Prehod z medicinskih pripomočkov za enkratno uporabo na medicinske pripomočke za večkratno uporabo. Lažja uvedba/izdelki morda že obstajajo, kot so posebna orodja za kirurge, sterilne krpe, sterilna oblačila in grelne odeje. Težja uvedba, ker izdelki morda ne obstajajo: rokavice, medicinske obrazne maske. Obravnavati je treba izzive v zvezi s postopkom sterilizacije. Srednjeročno/dolgoročno

1.2. 1.2 Zmanjšanje odpadkov iz rokavic za enkratno uporabo tako, da poučite osebje o situacijah, v katerih so rokavice potrebne in v katerih ne. Zagotavljanje razkužila za roke in možnost umivanja rok v vsaki bolnišnični sobi. Srednjeročno/dolgoročno

1.3. 1.3 Uvedba pravilnega ločevanja odpadkov z zagotavljanjem različnih košev za odpadke in izobraževanjem osebja o pravilnem ločevanju odpadkov. Zagotavljanje, da je vzpostavljena logistika. Zagotavljanje recikliranja. Srednjeročno

1.4. 1.4 Uvedba avtoklaviranja in ponovne uporabe kovinskih medicinskih pripomočkov (na primer sterilnega materiala za rane, ki se uporablja na oddelkih). Srednjeročno/dolgoročno

1.5. 1.5 Nastavitev tiskalnika vedno dvostransko, uporabljajte samo papir za recikliranje. Kratkoročno

1.6. 1.6 Prehod z dokumentacije v papirni obliki na dokumentacijo v elektronski obliki. Srednjeročno/dolgoročno

1.7. Koristi za zdravje: posreden vpliv prek zmanjšanja emisij v zrak/vodo pri proizvodnji; neposredni vpliv na zdravstveni sektor prek zmanjšanja stroškov; zmanjšanje neposrednih vplivov zaradi onesnaževanja zraka, vode in tal ter emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje vplivov zaradi onesnaževanja vode in tal.

2. Nabava

2.1. 2.1 Vzpostavitev smernic za trajnostno javna naročil za bolnišnice. Nakupovanje samo pri proizvajalcih, ki izpolnjujejo te smernice (merila so lahko podnebna nevtralnost, načela krožnega gospodarstva itd.) Srednjeročno/dolgoročno

2.2. 2.2 Za nekatere medicinske pripomočke bi bilo koristno oddati njihovo uporabo v zunanje izvajanje: namesto da kupujete medicinske pripomočke, ocenite, ali jih podjetja že zagotavljajo in na krožni način poskrbijo za težave z vzdrževanjem, kot so pokvarjeni stroji. Srednjeročno/dolgoročno

3. Stavbe

3.1. 3.1 Vlaganje v trajnostne stavbe z ustrezno izolacijo. Dolgoročno

3.2. 3.2 Vlaganje v sončne celice. Dolgoročno

3.3. 3.3 Vlaganje v zelene zunanje površine. Dolgoročno

3.4. Koristi za zdravje: boljša kakovost zraka v zaprtih prostorih in uporaba nestrupenih materialov.

4. Anestetični plini

4.1. 4.1 Če je primerno, uporaba manj anestezijskih plinov z izbiro različnih vrst anestezije (npr. intravenske, spinalne blokade) ali zmanjšanje pretoka svežih plinov, če je to mogoče. Kratkoročno

4.2. 4.2 Prepoved anestezijskih plinov z najhujšim učinkom na toplogredne pline. Kratkoročno

4.3. 4.3 Uvedba strategij za recikliranje anestezijskih plinov. Srednjeročno/dolgoročno

5. Raba energije

5.1. 5.1 Prehod na obnovljive vire energije. (Koristi za javno zdravje: manjše onesnaženost zraka zaradi izgorevanja fosilnih goriv – manjša umrljivost in obolevnost). Kratkoročno

5.2. 5.2 Izboljšanje energetske učinkovitosti s

5.2.1. 5.2.1. prezračevanjem: zmanjšanje moči, če je to izvedljivo, optimizacija uporabe z namestitvijo detektorjev prisotnosti v operacijskih sobah. Srednjeročno

5.2.2. 5.2.2. Hlajenje: montaža vrat s samodejnim zapiranjem. Srednjeročno/dolgoročno

5.2.3. 5.2.3. Ogrevanje: Čče je mogoče, povečati osnovno temperaturo. Uporaba toplotne črpalke z visokim izkoristkom. Zagotovitev dobre izolacije. Srednjeročno/dolgoročno

5.2.4. 5.2.4. Razsvetljava: prehod na svetilke LED, namestitev detektorjev prisotnosti. Kratkoročno/srednjeročno

5.3. 5.3 Koristi za zdravje: posreden vpliv zaradi zmanjšanja onesnaževal zraka in emisij toplogrednih plinov.

6. Transport

6.1. 6.1 Optimizacija načrtovanih terminov, tako da mora bolnik manj pogosto prihajati v bolnišnico, kot v primeru: bolnik pride enkrat na srečanje z anesteziologom in kirurgom. Srednjeročno

6.2. 6.2 Uvedba digitalnih predoperativnih posvetov. Srednjeročno

6.3. 6.3 Ponujanje možnosti najema koles zaposlenim. Kratkoročno/srednjeročno

6.3.1. Koristi za zdravje: izboljšanje zdravja zaposlenih z več telesne dejavnosti

6.4. 6.4 Ureditev električnega voznega parka v lasti bolnišnice. Srednjeročno/dolgoročno

6.5. 6.5 Ponujanje naročnin na javni prevoz zaposlenim. V sodelovanju z občino okrepiti dostopnost do avtobusov in vlakov. Kratkoročno/srednjeročno

6.6. 6.6 Koristi za zdravje: posreden vpliv zaradi zmanjšanja onesnaževal zraka in emisij toplogrednih plinov.

7. Hrana

7.1. 7.1 Uporaba lokalnih proizvodov za zmanjšanje emisij zaradi prevoza. Kratkoročno/srednjeročno

7.2. 7.2 Izbira živil rastlinskega izvora ter zmanjšanje količine mesa in izdelkov živalskega izvora. Kratkoročno

7.2.1. Koristi za zdravje: manj bolezni srca in ožilja.

7.3. 7.3 Uporaba digitalnih orodij za ugotavljanje želja bolnikov glede hrane, preden jo razdelijo, da bi se izognili zavrženi hrani. Srednjeročno

7.4. 7.4 Uvedba posod za večkratno uporabo za hrano in pijačo za s seboj. Kratkoročno

8. Splošno

8.1. 8.1 Poudarek na preventivni medicini za preprečevanje bolezni ter posledično potreb po diagnostiki in zdravljenju. Uvedba strategij za ohranjanje zdravja zaposlenih, na primer z zagotavljanjem športnih tečajev, svetovanjem in nagrajevanjem za opustitev kajenja. Na ravni politike bi to pomenilo preusmeritev zdravstvenih naložb v preventivno medicino. Dolgoročno

8.1.1. Koristi za zdravje: manjša umrljivost in manj bolezni.

8.2. 8.2 Zmanjšanje števila nepotrebnih medicinskih posegov. Uvedba jasnih smernic za diagnostiko in zdravljenje v bolnišnici ter izobraževalnih ukrepov za zdravnike in študente medicine o tem, kako se izogniti nepotrebni diagnostiki in posegom. Dolgoročno

8.2.1. Koristi za zdravje: manj zdravstvenih zapletov zaradi nepotrebne diagnostike in posegov.

8.3. 8.3 Vlaganje v digitalizacijo: z digitalnimi posvetovanji in digitalnimi zdravstvenimi kartotekami je mogoče prihraniti človeške vire, imeti na voljo vse informacije in se tako izogniti že vloženemu trudu in/ali materialu.

8.4. 8.4 Vlaganje v raziskave: medicina je šele na začetku ocenjevanja svojega ogljičnega odtisa. Veliko stvari je še neznanih. Na primer, katera zdravila imajo bolj trajnostno dobavno verigo? Skupaj z inženirji za trajnostni razvoj ocenite najbolj trajnostne možnosti zdravljenja v zdravstvu. Na primeru zdravil vzpostavite podatkovno zbirko, ki bo služila kot vodilo nabavnemu oddelku. Ali obstajajo načini za izvajanje krožnega gospodarstva v bolnišnici, npr. z ločevanjem plastike neposredno v bolnišničnih operacijskih sobah in vključevanjem podjetij proizvajalcev?

8.5. 8.5 Vključevanje zaposlenih v zdravstvu: oni najbolje vedo, kako je videti vsakdanje življenje, in oni so tisti, ki morajo uvesti spremembe. Že od samega začetka jih je treba neposredno vključevati. Pri tem so zelo pomembni ozaveščanje, izobraževanje in motivacija.

8.5.1. Koristi za zdravje: zdravo delovno okolje z dobrim timskim duhom lahko ugodno vpliva na duševno zdravje zdravstvenih delavcev.