1. PEDAGOGIKA
1.1. je znanost, ki se ukvarja z raziskovanjem vzgoje nastala v 17. stoletju na nastanek vpliva pojav množičnega šolstva in empirizem (filozofska smer, ki poudarja izkušnje).
2. Področja pedagogike danes
2.1. Obča pedagogika – preučuje splošne zakonitosti vzgoje. Zgodovina pedagogike in šolstva – preučuje zgodovinski razvoj vzgoje in izobraževanja. Družinska pedagogika – raziskuje vzgojo, ki poteka v družini. Predšolska pedagogika – preučuje vzgojo predšolskih otrok v družini in vrtcih. Didaktika – preučuje zakonitosti izobraževanja in pouka. Andragogika – raziskuje izobraževanje odraslih. Specialna pedagogika – raziskuje vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami.
3. Pedagogika se povezuje tudi z drugimi znanostmi
3.1. Psihologija Sociologija Zgodovina Filozofija Informatika …
4. Vzgoja
4.1. Neprekinjen (permanenten) proces oblikovanja in razvijanja osebnosti posameznika, ki poteka skladno z nekim ciljem (idealom).
5. Vzgoja poteka
5.1. Namerno ali intencionalno
5.1.1. Imamo vnaprej določen načrt, cilje in naloge vzgoje, Poteka v vrtcih, šolah, v izobraževanju odraslih, …
5.2. Nenamerno ali funkcionalno
5.2.1. Poteka v neposredni povezanosti življenja in dela ljudi – v vsakdanjem življenju, V družini, med vrstniki, prek medijev, v različnih društvih, …
6. Vzgoja je lahko
6.1. Neposredna
6.1.1. Poteka z besedo, Sokrat, Osnovno pedagoško sredstvo je „pedagoška beseda“ – ali to drži? Potrebno jo je pravilno uporabiti – skupaj z vzgledom – vzgoji se povezujeta!
6.2. Posredna
6.2.1. Poteka z vzgledom, z ravnanjem, Aristotel, Notranja prepričanja otrok najbolj oblikuje z dejanskimi odnosi in vzgledi!
7. Vzgoja v ožjem pomenu
7.1. Je pedagoški proces, v katerem si oblikujemo moralne vrednote, prepričanja in stališča. Z vzgojo si pridobimo različne kulturne, higienske in delovne navade, interese, motivacijo, voljo, čustva.
8. Izobraževanje
8.1. Neformalno:
8.1.1. poteka zunaj formalnega izobrazevalnega sistema, le za določene ciljne skupine, redko organizirano kot učni predmet, za pridobivanje novih znanj, izkušenj, vrednot, znanje lahko porabimo pri svojem delu ali v življenju, ne dobimo javno veljavnega spričevala, diplome ali certifikata.
8.2. Informalno:
8.2.1. novejši termin za priložnostno učenje, ne poteka v institucijah in se ne konča z javno veljavno listino, je učenje v vsakdanjem času, v družini, v prostem času, ni organizirano in načrtovano, ima velik vpliv na posameznika,
8.3. oblikuje osebnost, deluje vzgojno! Za vzgojne učinke si je potrebno zelo prizadevati! Nasprotje med vzgojnimi in izobraževalnimi učinki Otrok zaradi napačne vzgoje vzgojitelja, učitelja prične odklanjati izobraževanje …
9. Pouk je najbolj organiziran in načrten proces vzgoje in izobraževanja.
9.1. Izvajajo ga za to usposobljeni ljudje – učitelji, imeti morajo znanje pedagogike, didaktike, specialnih metodik, psihologije in stroke. Pouk je enoten izobraževalni proces (vzgoja in izobraževanje potekata hkrati), razmerje med njima se spreminja – kako? na začetku – npr. v vrtcu je več vzgoje, kasneje v OŠ več izobraževanja, …
9.2. Poglavitne naloge pouka so:
9.2.1. MATERIALNA : - pridobivanje znanja, - v šoli na različne načine (predavanje, razlaga, učbeniki, delovni listi, poskusi, praktični pouk, …),
9.2.2. FUNKCIONALNA: - razvijanje spretnosti , - specifičnih (za posamezne poklice – katere za vzgojitelje? - npr. vzgojiteljice znajo uporabljati različne likovne tehnike ….
9.2.3. VZGOJNA: proces vzgoje v ožjem smislu in proces izobraževanja sta med seboj tesno povezana in skupaj oblikujeta našo osebnost!