Get Started. It's Free
or sign up with your email address
Rocket clouds
besedne vrste by Mind Map: besedne vrste

1. oziralni (kateri, čigar, kolikor...)

2. glagolske oblike so lahko

2.1. osebne

2.2. neosebne (ni enako kot brezosebni glagoli)

2.2.1. nedoločnik (brati)

2.2.2. namenilnik (brat-ob glagolih premikanja npr grem brat)

2.2.3. opisni deležnik na -l (oblika s katero tvorimo druge čase kot sedanjik npr je braL, bo braL)

2.2.4. opisni deležnik na -n/-t (oblika s katero tvorimo trpnik-knjiga je braNa)

2.3. naklon (velelni-pojdi, povedni-greš, pogojni-bi šel)

3. slovenske besede

3.1. pregibne (osnova + končnica)

3.1.1. glagol

3.1.2. samostalniška beseda

3.1.3. pridevniška beseda

3.2. nepregibne

3.2.1. veznik

3.2.2. prislov

3.2.3. medmet

3.2.4. členek

3.2.5. predlog

4. samostalniška beseda (poimenuje bitja, stvari ali pojme)

4.1. 3. moška: NUK, NUK, NUK, NUK, pri NUK, z NUK

4.2. samostalnik - neposredno poimenuje bitja, stvari ali pojme

4.2.1. občna imena

4.2.1.1. števna

4.2.1.2. neštevna

4.2.1.2.1. snovna (mleko, čaj...)

4.2.1.2.2. skupna (jelenjad, vejevje...)

4.2.1.2.3. pojmovna (ljubezen, sreča, žalost, ...)

4.2.1.3. množinski (možgani so, jetra so, vrata so...)

4.2.2. lastna imena

4.2.2.1. osebna (Tinkara, Lenart....)

4.2.2.2. zemljepisna

4.2.2.2.1. naselbinska (Hrastnik, Ljubljana)

4.2.2.2.2. nenaselbinska (Bela krajina...)

4.2.2.3. stvarna (Mercator, Pemi....)

4.2.3. 3 spoli

4.2.3.1. moški

4.2.3.1.1. 1. moška: svinčnik, svinčnika, svinčniku, svinčnik, pri svinčniku, s svinčnikom

4.2.3.1.2. 2. moška: Miha, Mihe, Mihi, Miho, pri Mihi, z Miho

4.2.3.2. ženski

4.2.3.2.1. 1. ženska: miza, mize, mizi, mizo, pri mizi, z mizo

4.2.3.2.2. 2. ženska: perut, peruti, peruti, perut, pri peruti, s perutjo

4.2.3.2.3. 3. ženska: Karin, Karin, Karin, Karin, pri Karin, s Karin

4.2.3.3. srednji

4.2.3.3.1. srednja sklanjatev: mesto, mesta, mestu, mesto, pri mestu, z mestom

4.2.4. naglasno mesto

4.2.4.1. nepremični (stol, stola, stolu)

4.2.4.2. končniški (naglas vedno na končnici pes, psa, psu)

4.2.4.3. premični (naglasno mesto se premika na osnovi medved-medveda)

4.2.4.4. mešani (v nekaterih sklonih na osnovi, v nekaterih na končnici sneg, snega)

4.2.5. število

4.2.5.1. števni

4.2.5.1.1. ednina

4.2.5.1.2. dvojina-pozor: pri parnih delih telesa je množina npr roke in ne roki, enako pri parnih oblačilih npr. čevlji in ne čevlja ter pri bioloških parih npr. starši in ne starša

4.2.5.1.3. množina

4.2.5.2. neštevni ali edninski

4.2.5.2.1. snov npr. led, mleko, moka, čaj, zrak...

4.2.5.2.2. skupina npr. jelenjad, srnjad, vejevje, okostje, cvetje...

4.2.5.2.3. pojem npr. prijateljstvo, ljubezen, sovraštvo, mir

4.3. posamostaljeni pridevnik-prvotni pridevniki, sklanjajo kot pridevniki npr. dežurni, Krško, Gorenjska

4.4. samostalniški zaimek-posredno poimenovanje stvari, bitij, pojmov

4.4.1. osebni

4.4.1.1. naglasna oblika (njega)

4.4.1.2. naslonska oblika (ga)

4.4.1.3. navezna oblika (name, zanj, zate-skupaj s predlogom)

4.4.2. nikalni (izražamo neobstoj-nihče, nič)

4.4.3. neosebni (ne izražajo slovnične osebe)

4.4.3.1. vprašalni (Kdo, kaj...)

4.4.3.2. oziralni (kar, kdor...značilna R končnica)

4.4.3.3. nedoločni (nekaj, nekdo...vprašalnim zaimkom dodamo obrazilo NE)

4.4.3.4. poljubnostni (enaki kot vprašalni, ti bo že kdo pomagal, če kaj slišiš, mi povej...izraža nedoločenost tega kar opisuje)

5. pridevniška beseda (poimenujejo.lastnost, vrsto, svojino ali količino in NE PRVINE STVARNOSTI)

5.1. pridevniki (neposredno poimenujemo lastnost, vrsto ali svojino)

5.1.1. lastnostni (Kakšen?)

5.1.1.1. barva

5.1.1.2. oblika npr pravokoten

5.1.1.3. mera npr širok

5.1.1.4. snovnost npr lesen, slamnat

5.1.1.5. vremenskost npr jasen, vetroven, sončen

5.1.1.6. kakovost npr dober, lep, dolgočasen, ugoden

5.1.1.7. stanje npr zdrav, priljubljen, goreč, napisan

5.1.1.8. dve obliki

5.1.1.8.1. nedoločna (bel)

5.1.1.8.2. določna (beli)

5.1.1.9. stopnjevanje

5.1.1.9.1. tristopenjsko

5.1.1.9.2. dvostopenjsko=elativ npr lep-prelep

5.1.2. -čki npr kmečki

5.1.3. vrstni (Kateri?) uvrščenost v določeno večjo skupino, npr. ribji, ljudski, brezov

5.1.3.1. -ski npr ljudski, slovenski (Z MALO)

5.1.3.2. -ški npr srednjeveški

5.1.3.3. -nji npr jutrišnji

5.1.3.4. -ji npr ribji

5.1.3.5. -ni npr materni

5.1.4. svojilni (Čigav?) poimenujejo pripadnost nečesa nekomu npr Prešernov (Z VELIKO), sosedov...

5.2. števniki (poimenujemo količino)

5.2.1. glavni

5.2.2. vrstilni

5.2.3. ločilni (troje vrat-štetje množinski samostalnikov)

5.2.4. množinski (dvojna okna-iz dveh delov)

5.3. osebni

5.3.1. svojilni zaimek

5.4. pridevniški zaimki (posredno poimenujemo lastnost, vrsto ali svojino)

5.4.1. neosebni

5.4.1.1. nedoločni (marsikateri, nekakšen...)

5.4.1.2. nikalni (nikakršen, nič...)

5.4.1.3. kazalni (ta, tisti, oni...)

5.4.1.3.1. vprašalni (Kakšen? Kateri? Čigav?)

6. glagol (poimenujemo dejanje, dogajanje, zaznavanje, stanje, razmerje)

6.1. glede na pomen

6.1.1. polnopomenski

6.1.2. nepolnpomenski

6.1.2.1. fazni (začnem, neham-->Kaj neham? ne vemo--->nepolnopomenski)

6.1.2.2. biti (če ne pomeni obstajati/nahajati se/potekati npr Predavanje je zanimivo-nepolnopomenski (ne moremo reči predavanje se nahaja zanimivo), Predavanje je v pritličju- polnopomenski (predavanje se nahaja v pritličju)

6.2. naklonski (Moram, hočem---<kaj hočem? ne vemo-->nepolnopomenski

6.3. glede na trajanje (=glagolski vid)

6.3.1. dovršni npr prebrati, skočiti

6.3.2. nedovršni npr brati, skakati

6.4. glede na vezljivost (predvidevajo ob sebi določena dopolnila v določenih oblikah)

6.4.1. dopolnilo v imenovalniku (kdo to stvar, ki jo glagol opisuje počne)

6.4.1.1. potrebuje=osebni npr cveteti-roža cveti, goreti-papir gori, brati-oče bere

6.4.1.2. ne potrebuje=brezosebni glagoli npr. deževati-ne vprašamo se kdo dežuje

6.4.2. dopolnilo v sklonu, ki ni imenovalnik (na koga

6.4.2.1. potrebuje=prehodni glagoli (brati koga ali kaj, vstopiti kam, pogovarjati se s kom ali s čim)

6.4.2.2. ne potrebuje=neprehodni glagoli (cveteti +-ne rečeš cveteti koga ali kaj)

6.5. glagolu lahko določimo tudi

6.5.1. osebo (1., 2. 3.)

6.5.2. število (ednina, dvojina, množina)

6.5.3. čas (sedanjik, preteklik, predpreteklik, prihodnjik)

6.6. način: tvorni (gledalci gledajo tekmo) ali trpni (tekma je gledana)

7. prislov (besede, ki pomenujejo kraj, čas, način ali vzrok)

7.1. krajevni

7.2. časovni

7.3. načinovni (teh je največ, če se lahko po nečem vprašaš in kdaj in kako, je prav kako)

7.3.1. načinovni prislovi iz pridevnika npr mirno, lepo...ločimo stopnje

7.3.2. načinovni prislovi iz glagola =deležje (stoje, sede...)

7.4. vzročni

7.5. lahko poimenujejo te stvari

7.5.1. neposredno (domov)

7.5.2. posredno=prislovni zaimki (kraj npr nikjer, kam, časovni npr kadar, kdaj, načinovni npr tako, kako, nekako, vzročni npr zakaj, zato)

8. predlog (izrazimo neenakovredna razmerja med besedama )

8.1. izražamo lahko

8.1.1. prostorsko razmerje (največ, npr. v sobi, na omari , pred materjo , za vogalom, k očetu...)

8.1.2. časovno (v mladosti, pred vojno...)

8.1.3. redko tudi načinovno (plavati po žabje) ali vzročno (jokati od sreče)

8.2. od veznikov se ločijo po tem, da VPLIVAJO NA SKLON BESEDE ZA SABO npr. med počitnicAMI, v omarI

8.2.1. ob sebi pogosto predvidevajo DOLOČEN sklon ali pa DVA možna sklona

8.3. predlog + beseda/besedna zveza, ki mu sledi = PREDLOŽNA ZVEZA

8.4. nepravi predlogi=besede, ki niso originalno predlogi, a jih rabimo kot predloge, ob sebi vedno zahtevajo predmet v rodilniku (npr konec vasi)

9. veznik (poimenuje logična razmerja med prvinami predmetnosti in ne vpliva na obliko besede za seboj)

9.1. ločimo 2 vrsti

9.1.1. podredni (povezuje dva neenakovredna stavka, glavni bi lahko stal sam, odvisni pa sam ni smiseln)

9.1.1.1. osebkov

9.1.1.2. povedkov

9.1.1.3. predmetni

9.1.1.4. prislovnodoločilni

9.2. med večbesednimi vezniki NE PIŠEMO VEJICE (kljub temu da...)

9.2.1. priredni vezniki (povezujejo dve stvari, ki sta enako pomembni)

9.2.1.1. vezalni (in, pa, ter...)

9.2.1.2. stopnjevalni (ne le, ampak tudi, niti-niti, ne-ne)

9.2.1.3. ločni (ali, ali-ali, bodisi-bodisi...)

9.2.1.4. protivni (a, vendar, ampak...)

9.2.1.5. vzročni (kajti, sicer)

9.2.1.6. pojasnjevalni (saj)

9.2.1.7. posledični/sklepalni (zato)

10. členek (izražajo sporočevalčevo presojo, strinjanje, zanikanje, prepričanje...)

10.1. prepoznamo jih po tem, da se po njih ne moremo vprašati, stavek pa bi funkcioniral tudi brez njih, saj doda le dodatno informacijo (ogledali smo si ognjemet-ogledali smo si SAMO ognjemet-ogledali smo si TUDI ognjemet...)

10.2. nekatere besede so lahko ali členek ali pa kaj drugega (odvisno od konteksta): Prišel sem, da bi prinesel novico. (da-veznik). Da, prišel sem. (da-členek)

11. medmet (neposredno izraža pripovedovalčevo doživljanje, z njimi posnemamo naravne glasove)

11.1. ločimo 3 vrste

11.1.1. razpoloženjski (juhej, ojej, uf))

11.1.2. posnemovalni (čiv, mijav, ha-ha)

11.1.3. velelni (pst)

11.2. medmeti so lahko PASTAVKI ali SAMOSTOJNE POVEDI