Create your own awesome maps

Even on the go

with our free apps for iPhone, iPad and Android

Get Started

Already have an account?
Log In

Splošna psihopatologija by Mind Map: Splošna psihopatologija
0.0 stars - 0 reviews range from 0 to 5

Splošna psihopatologija

Motnje zaznavanja

Iluzije

popačene predstave ali tolmačenja o okolju

Halucinacije

vidne

slušne

telesnega občutka

notranje zgradbe telesa

vonje

okusa

občutka za ravnotežje

Motnje predstav

Deja vu

nekaj, kar so že doživeli

Jamais vu

kot da še nikoli niso videli (nekaj, kar počnejo vsak dan)

Deja vecu / Jamais vecu

bolj kompleksno doživetje (pri psihozah, dlje trajajoči Déja vu).

Pri epi, psihozah

Scenske halucinacije: kot da igra v nekem krimi filmu; opiše, kaj se je dogajalo z njim prejšnji večer (so ga ugrabili, streljali nanj, potem pokaže rano od metka...)

Derealizacije

okolje je tuje (ali se je spremenilo, ali pa mu postalo tuje in neprepoznavno.)

halucinogene droge

organske okvare

Depersonalizacije

sam sebi sem tuj

Motnje pozornosti in osredotočenosti

Retukularna formacija

regulira našo budnosti in pozornost

Intoksikacije s psihoaktivnimi snovmi

alkohol

Odkrenljiva pozornost v maničnem stanju

pozornost preskakuje

Flukturajoča pozornosti

demence

Dekoncentracija

depresije

Motnje spomina

Kvalitativne

konfubulacije

Kvantiativne

hipermnezije

hipomnezije

amnezije

Motnje mišljenja

Formalne

kako (hitro, počasi)

vrvežavost

zavrtost

zadrga

upočasnjenost

perseverzacija

obširnost

lepljivost

inkoherentnost

shizofrenska miselna disociiranost

razrvanost

besedna solata

Vsebinske

kaj

blodnje, ekspanzivne, despresivne, nanašalne, preganjalne, ljubosumnostne, religiozno-mistične, primarne-sekundarne

prevalentne misli

obsesivne misli

Motnje inteligentnosti

Primarni inteligentni primankljaj

Stopnje: mejno inteligenten - spodnja meja inteligentnosti, še ni patološko; končajo osnovno šolo s slabim uspehom, ali posebno šolo z dobrim uspehom debilnost - IQ od 60 do 80 - nekdo, ki se mu vidi da ni prav bister, konča posebno šolo s slabim uspehom, običajno so nesamostojni, se ne poročijo, ostanejo doma, lahko opravljajo preprosta ročna dela imbecilnost - očitni primanjkljaji, ne znajo pisati, računati, slaba nestrukturirana govorica, pomanjkljiv besedni zaklad idiotija - raven dvo letnega otroka, znajo povedati le nekaj besed, pogosto inkontinentni, ne znajo poskrbeti zase Veliko otrok je prešolanih v posebne šole (ne kažejo dovolj dobrih rezultatov, zaradi zanemarjenosti, nespodbudnega okolja - miljejski razlogi), kljub temu, da so normalnosposobni. Zanje je to huda travma. Za tiste, ki tja dejansko sodijo, pa ne.

biološki razlogi

miljejski razlogi

Sekundarni inteligentni primankljaj

1. Organska cerebralna oškodovanost - nastopi zaradi zastrupitve, alkohola, ogljkovega monoksida, organskih topil (tisti, ki delajo z laki), hipoksije (pomanjkanje kisika) zaradi predolgega poroda, poškodb glave 2. Organska oškodovanost zaradi pešanja mentalnih sposobnosti (s starostjo):

demenca

psevdodemneca

Motnje zavesti

Kvalitativne

zameglenost

zamračenost

delirantno skaljena zavest

oneirodna zavest, hipnagoga- zbujamo, hipnopompna stanja-zaspimo

Kvantitativne

omotičnost

dremavost

sopor

koma

Spremenjena (zožana) zavest

stanje, ki lahko nastane v bitki, med pretepom, v hudem prepiru ("gospodinjske nesreče"); frontalna skorja ugasne; evolucijsko dober mehanizem, ki ne da možnosti premišljevanja in pride prav v situacijah, ko smo ogroženi (beg ali boj); človek v tem stanju je "bistveno manj prišteven" - pred sodnikom je 80% odgovoren za svoje dejanja. Na testih zožene zavesti se lahko vidi, da gre lahko pri nekom za psiho organsko oškodovanost. To ga sicer pred sodnimi organi ne opraviči odgovornosti (čeprav bi bilo opravičljivo).

Motnje čustvovanja

Anksioznost

tesnoba) - strah, ki se pojavi brez sprožilnega impulza

Zbeganost

Fobija

strah pred določenim objektom, ki ni opravičljiv (če nekoga hudo ugrizne pes, je njegov strah pred psi upravičen), npr. pred pajkom in drugo golaznijo

Depresivnost

Evforija

neupravičen občutek veselja, sreče

Ekstaza

Freud: občutek enotnosti, brezmejnosti, del vesolja, neminljivega

Bolestna razdržljivost

Čustvena tenaciteta

vztrajanje (ljubosumnost)

Čustvena labilnost

Čustvena inkontinenca

ne gre za nekontrolo nad čustvi, ampak za spreminjanje razpoloženja brez razloga (pri dementnih ljudeh); ima organske vzroke

Apatija

čustvena neodzivnost

Čustvena splitvitev

površnost čustev, ni globoko doživetih čustev

Čustvena togost

težek prehod iz enega čustvenega stanja v drugo

Čustvena abvivalenca

neodločnost (bi ali ne bi)

Paratimija

(smeh na pogrebu) - neustrezno čustveno odzivanje

Paramimija

neusklajeno izkazovanje čustev (nekdo se počuti srečnega, navzven pa kaže žalost)

Afekti

(depresija je afektivna motnja) afekt je čustveno stanje; gre za trenutne izraze določenega čustvenega stanja

Motnje potreb

Motnje spanja

insomnia

hipersomnia

Motnje hranjenja

bulimija

anoreksija

Motnje odvajanja

enoreza

enkopreza

Motnje medsebojnih odnosov

nasilnost

Spolne motnje

parafilije

motnje libida

motnje potence

motnje doživljanja orgazma

Motnje hotenja, motorike, govora in izražavanja

Zvečana volja, hiperaktivnost

hiperaktivnost, razširitev interesov (manični bolniki)

Zmanjšan volja, brezvoljnost

brezvoljnost, zoženje interesov (ABULIA) (depresija, shizofrenija)

Stupor

popolna telesna negibnost, popolna telesna negibnost, odrevenelost - gre za tako stopnjo napetosti, tesnobe in strahu, da bi lahko drva žagali na bolnikovem trebuhu

Katatonski krog motenj

(posebna vrsta stuporja): danes redek pojav, pacineta lahko postavimo ob steno in bo cel dan stal tam, in hkrati voščena upogljivost udov, čustvena neodzivnost, avtomatija na ukaz, negativizem; posledica strahu, hud regres, stanje konca

Zaposlitvena sla/ nemir

Zaposlitvena sla, zaposlitveni nemir (v deliriju), agitiranost (stanje nesmiselne razdraženosti, napetosti), stereotipije (gibi, ki jih shizofreni bolniki ponavljajo cel dan, npr. naredijo pet korakov potem pljunijo, spet pet korakov in pljunijo itd. cel dan)