ALTERNATIVNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Get Started. It's Free
or sign up with your email address
ALTERNATIVNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA by Mind Map: ALTERNATIVNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

1. izpiti ''odprtih knjig''

1.1. - študenti imajo pri sebi literaturo na izpitu

1.2. - okvirno znanje, iskanje podrobnosti

1.3. - cilj: znati uporabiti dano literaturo

1.4. - vprašanja na ravni analize, samostojnega povezovanja uporabe

1.5. - izpit podoben realni situaciji; strokovnjah rešitev problema išče v literaturi

2. pisni izpiti z vnaprej znanimi vprašanji

2.1. - dva načina: znana vsa možna vprašanja ali pa so znani tipi vprašanj

2.2. - vendar pozor: ne vprašanja spominskega tipa, ker ta vzpodbujajo le učenje ''na pamet''

2.3. - katalogi znanj: krajši seznami primerov nalog in problemov, ki jih študent mora znati reševati

3. domače naloge

3.1. - krajši pisni izdelki, ki združujejo poglobljen študij iz učbenikov, člankov

3.2. - vnaprejšnja priprava na vaje, seminar, predavanje, mogoča aktivno sodelovanje

3.3. - v primeru ocenjevanja lahko kot dodatna motivacija za študente

4. samoocenjevanje

4.1. - študent boje poznavajo kriterije in jih tako tudi lažje dosežejo

4.2. - pomembna veščina ocenjevanja svojega dela tudi za prihodnost; oceniti kaj popraviti, kaj je dobro narejeno itd.

4.3. - trije procesi samoocenjevanja: 1. postavljanje kriterijev 2. zbiranje dokazil 3. presoja o doseganju kriterijev *smiselno je, da so študenti vključeni čimvečkrat v vse tri

4.4. - uvajanje samoocenjevanja mora biti postopno

4.5. - časovna ekonomičnost pri velikem številu študentov

5. kolegialno ali vzajemno ocenjevanje

5.1. - podobna pravila kot pri samoocenjevanju

5.2. - povratna informacija za svojega sošolca; dovolj časa, da jo oblikujemo, prav tako pa je pomembno dobro skupinsko vzdušje (npr. ne tekmovalnost in zamere)

5.3. - lažje je ocenjevati teoretične izdelke kot praktične

5.4. - anonimno ocenjevanje je za ocenjevalca lažje, ker tako ni nevarnosti, da se zameri ocenjevanemu

6. dnevniki

6.1. - tudi dnevniki kot oblika samoocenjevanja

6.2. - sistematično zapisovanje pomembnih učnih izkušenj, napredka pri učenju in razumevanja določene teme, problemov

6.3. - zelo uporabno pri terenskem delu, timskem delu, projektnem delu, praksi

6.4. - pogosto del bolj obsežnega portfolia

7. ocenjevanje praktičnega izvajanja

7.1. - ocenjevanje praktičnih laboratorijskih vaj, ocenjevanje poklicnih spretnosti na terenu, ocenjevanje na področjih umetnosti in športa

7.2. - ocenjevanje laboratorijskih (in podobnih) vaj

7.2.1. - potreben jasen cilj; pridobivanje spretnosti ali razumevanje postopkov in uvod v samostojno raziskovanje

7.2.2. - ni smiselno, da učenci vaje izvajajo le po receptu, z danimi natančnimi navoodili, temveč, da morajo vložiti več samostojnega dela

7.2.3. - vaje je najlažje oceniti na podlagi pisnega izdelka-protokola

7.2.4. - potrebna vseeno dovolj jasna navodila in usmeritve ter jasni kriteriji

7.3. - ocenjevanje predstavitve teme (seminarske naloge) sošolcem

7.3.1. - merila za ustrezno predstavitev: 1. vsebinska jasnost 2. dobra organizacija 3. uporaba različnih metod in oblik 4. uporaba in jasnost avdiovizualnih pripomočkov 5. razumljiv in jasen govor

7.3.2. - merila za ustrezno interakcijo: 1. vzdrževanje in usmerjanje pozornosti 2. spodbujanje aktivnosti udeležencev 3. besedna komunikacija

8. mape dosežkov (portfolio)

8.1. - učna mapa, študentova mapa, mapa dosežkov

8.2. - osebna zbirka izdelkov, dokumentov in refleksij o posameznikovih dosežkih, učenju, izdelkih

8.3. - orodje za samoocenjevanje (kaj sem tekom študija dosegel) in hkrati orodje, s katerim učitelj ocenjuje napredek

8.4. - na področjih umetnosti že dolgo uporabljen, sedaj prisoten v več smereh, tudi npr. pri učenju tujih jezikov

8.4.1. - pri nas ena prvih standardnih oblik portfolia Evropska jezikovna mapa za študente

8.5. - ključno za izdelavo portfolia: 1. zbiranje 2. organizacija 3. refleksija 4. predstavitev

8.6. - vzpodbuja stalno aktivnost in sodelovanje pri predmetu ter omogoča, da študent pokaža svoja najmočneša področja

9. skupinsko ocenjevanje

9.1. - spodbujanje skupinske soodvisnosti in hkrati lastne odgovornosti, kar pomaga pri učenju sodelovanja v skupinah

9.2. - osnovna dilema: koliko je skupinski izdelek odraz dela vseh posameznikov

9.3. - spodbujanje individualne odgovornosti posameznikov s kombinirano oceno (skupinska in individualna), vnaprejšnjim določanjem in delitvijo nalog, zadolžitev, opazovanje in samooanaliza koliko je vsak član prispeval, ter končno preverjanje znanja o poteku dela; tisti ki je veliko naredil in prispeval si je več zapomnil

9.4. - več načinov ocenjevanja skupinskega dela

9.4.1. - pri izdelavi enega izdelka vsak član skupine dobi isto oceno

9.4.2. - naključna izbira izdelka enega izmed študentov (ali ocenjevanje njegovega znanja pri odgovarjanju na vprašanja), pri čemer prav tako cela skupina dobi isto oceno, kot jo je dobil ta izbrani študent

9.4.3. - skupina dobi povprečno oceno, izračunano na podlagi ocen vseh članov skupine

9.4.4. - skupina dobi oceno, ki je seštevek posameznih individualnih rezultatov

9.4.5. - dodatne točke za celotno skupino, če vsi dosežejo nek željen dosežek (npr. vsi nad 80%)

9.4.6. - skupna ocena, število točk, ki so jo morajo nato člani skupine razdeliti med sabo

10. ocenjevanje pisnih izdelkov

10.1. - rezultat daljšega študijskega in raziskovalnega dela študentov

10.1.1. - projektno delo in diplomske naloge: obsežnejše individualne ali skupinske naloge, ki jih študenti običajno izvajajo proti koncu študija

10.1.2. - laboratorijsko delo, iskanje virov v knjižnici, spletu, terensko proučevanje

10.1.3. - razvijanje spretnosti načrtovanja in izvajanja raziskovanja, vodenja projektov

10.1.4. - zahtevno ocenjevanje, ker sodeluje tudi mentor

10.2. - boljše manjše število dobro opredeljenih kriterijev, ki so znani tudi študentom

11. didaktične pogodbe

11.1. - individualizacija, prilagajanje postopkov ocenjevanja študentovim zmožnostim in interesom

11.2. - pisna oblika, podpišeta jo učitelj in študent

11.3. - posebnosti pri ocenjevanju, spremembe rokov oddaje, kako nadoknaditi zamujeno

11.4. - ozaveščenost študentov o lastnih krepkih in šibkih točkah, ciljih

12. računalniško podprto ocenjevanje

12.1. - vedno pogosteje se uporabljajo računalniki za: sestavljanje in razvijanje testov, pri ocenjevanju in shranjevanju, sporočanju, analizi rezultatov

12.1.1. - ocenjevanje z računalnikom; najpogosteje vprašanja izbirnega tipa, reševanje na posebne obrazce, ki so primerni za optično branje

12.1.2. - ocenjevanje na računalniku; naloge in reševanje na zaslonu, uporabno za diagnostično, formativno in sumativno preverjanje, pri čemer je pomembno, da študent dobi povratno informacijo in tudi napotke za nadaljnje učenje

13. moje misli,primeri, ideje skupinsko ocenjevanje

13.1. - pri skupinskem ocnjevanju se mi zagotovo zdi njabolj sporno to, da je zelo težko zagotoviti, da bi vsi člani skupine prispevali vsaj približno enako, namreč vedno se najde nekdo ki vloži največ truda in na drugi strani nekdo, ki ga vloži skoraj nič

13.2. - odlične ideje se mi zdijo ocenjevanje, kjer si morajo člani skupine razdeliti točke med sabo, saj tako verjetno najlažje dosežejo pravično ocenjevanje

13.3. - sama bi še raje videla, da se ponudi alternativna možnost, kjer v primeru ne sodelovanja vsak dobi svojo oceno

13.4. - pri nas na študiju psihologije se mi zdi, da smo se v treh semestrih že vsaj malo naučili kako sodelovati v skupinah, ko je ocena odvisna od vseh, a vendar je še ogromno prostora za izboljšave in nadgradnjo sodelovanja

14. moje misli, primeri, ideje izpiti ''odprtih knjig''

14.1. - ta način preverjanja znanja se mi zdi izjemno uporaben in praktičen, saj mora študent še vedno vse naštudirati, poudarek pa je bolj na razumevanju in praktični uporabi in ne toliko na učenju na pamet

14.2. - a vendar ta način preverjanja vseeno ni primeren za čisto vsako področje; npr. zelo smiselno bi bilo pri učenju geografije, po drugi strani pa nikaor ne bi bilo uporabno pri učenju poštevanke, namreč to pa bi bila prehuda izguba časa, saj so nekateri procesi potrebni avtomatizacije (npr. znanje poštevanke)

14.3. - za naše področje bi bilo to verjetno primerno pri psihopatologiji ali kakšni fiziologiji, zaznavnih procesih, ko sicer razumemo bistvo in neke splošne ideje, a vendar si je težko zapomniti vsako najmanjšo malenskost, ki pa jo verjetno (žal) zelo hitro potem tudi pozabimo (npr. koncentracije kisika in ogljikovega dioksida v krvi)

15. moje misli, primeri, ideje pisni izpiti z vnaprej znanimi vprašanji

15.1. - pri takšnem načinu podajanja vprašanj se mi poraja dilema, ali lahko na tak način res povzamemo vso znanje, ki bi ga študent moral osvojiti; pri zelo temeljitem delu in obravnavi verjetno ja, a lahko se zgodi da želimo nekaj narediti na hitro in površno, pa zato morda v ta vprašanja ni zajeto vse, kar bi študent moral znati

15.2. - uporaba vnaprej znanih vprašanj je bolj smiselna, kadar so ta vprašanja poglobljena, dajejo študentu ideje še za andaljni razmislek in raziskovanje, ne pa kot vprašanja, ki pričakujejo neke faktografske odgovore

15.3. - vseeno pa se mi zdi, da ni slabo, če ta vprašanja ne pokrijejo vsega kar bi študent moral znati, namreč če se nekdo nauči razmišljati na točno določen način, po nekem ustaljenem vzorcu, ki ga profesor pričakuje, ne no razvil svojega samostojnega in kritičnega mišljenja, ki bi drugače ga

15.4. - sama imam sicer s temi vprašanji prej negativne kot pozitivne izkušnje, zato si na trenutke tudi zelo težko predstavljam kako bi bilo to lahko zelo koristno za študenta; do sedaj sem v procesu šolanja namreč vedno srečevala bolj primere, ko je profesor podal seznam spominskih vprašanj z odgovori, kar smo se potem s sošolci ''napiflali'' in preprosto dobili lepe ocene, tudi če zadaj našega znanja ni bilo popolnima nič razumevanja

16. moje misli, primeri, ideje domače naloge

16.1. - ocenjevanje doačih nalog se mi sploh ne zdi napačno, saj se iz dosedanjih izkušenj spomnem, da nas je to vedno vzpodbujalo k bolj sprotnemu in resnemu delu

16.2. - se pa mi zdi, da to ne bi smelo predstavljati prevelikega dela ocene, namreč te odgovore še vedno lahko poiščeš na zelo različne načine, eden izmed njih je tudi pri sošolcih, kar pa ne odraža tvojega dela in znanja, temveč bolj iznajdljivost

17. moje misli, primeri, ideje računalniško podprto ocenjevanje

17.1. - sama menim, da je ocenjevanje z (in na) računalnikom lahko zelo uporabno, a vendar v primeru, ko je ocenjevalec za to usposobljen, v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da so vprašanja npr. prelahka (če so npr. izbirnega tipa) ali pa pretežka

17.2. - pri tem bi bilo smiselno profesorje in učitelje temu primerno izobraziti za uporabo takšnih orodij, saj bi jim ta zares lahko precej olajšala delo

17.3. - največji plus ocenjevanja z računalnikom se mi zdi objektivnost, ki se zna včasih izkazati za velik problem pri učiteljih; računalnik pa nima pričakovanj ali predsodkov do nikogar

18. moje misli, primeri, ideje mape dosežkov (portfolio)

18.1. - pred pedagoško psihologijo se sama s tem načinom dela še nisem srečala, a se mi zdi izjemno dober način, da spremljam svoj napredek, sploh ko se ozrem nazaj pa vidim npr. svoj prvi izdelek in ga primerjam s kakšnim kasnejšim-opazi se, da mi je bolj jasno kaj želim predstaviti, kako bom to storila in tudi delo sčasoma steče hitreje

18.2. - uporaba portfolia se mi zares zdi smiselna še v umetniških smereh, namreč tam je ocenjevanje nekih izdelkov verjetno še toliko teže, opaziti napredek pa ni takšen problem, sploh če je ta vidno prisoten

18.3. - zelo smiselno je uporabiti portfolio tudi pri malce slabših učencih, če imajo ti občutek, da stalno dobivajo slabe ocene, a vendar vemo, da je razpon ocene lahko velik; na takšen način bi lahko tudi slabši učenec opazil svoj napredek, ko je prišel od slabe dvojke na dobro dvojko, naslednji skok pa bo morda že na oceno tri

19. moje misli, primeri, ideje didaktične pogodbe

19.1. - didaktične pogodbe se mi zdijo odlična ideja, korak v smer študenta, da mu pomagamo na njegovi poti; vse dokler ne pride do zlorabljanja teh pogodb

19.2. - sama se spomnim iz časa šolanja v srednji šolo, da je bilo izjemno popularno, da so sošolci prepričali svojega zdravnika (družinskega prijatelja), da je uredil odločbo, ki je potem učencu omogočala, da je svojo lenobo le še bolj podpiral; zagotovo niso vsi tako, vendar se mi zdi, da bi bilo zelo smiselno odločbe in pogodbe tehtno premisliti, da imajo res dober učinek pri tistih, ki jih dejansko potrebujejo, ne pa da izgubijo svoj dober glas s tistimi, ki to le izkoriščajo

20. moje misli, primeri, ideje ocenjevanje pisnih izdelkov

20.1. - ocenjevanje daljših in vsebinsko bolj obsežnih del se mi zdi smiseln ob koncu študija, tako kot je, saj je študent takrat pripravljen, da sam pripravi in izpelje bolj obsežno delo, ki prikaže tudi njegovo strokovnost na njegovem področju

20.2. - bolj kot teoretične so verjetno še bolj smiselne laboratorisjke in terenske naloge, ki so tudi bolj odraz študentovega samostojnega dela, ne toliko iskanja in ''kombiniranja'' literature

20.3. - izjemno pomemben dejavnik pri izdelavi takšne naloge je mentor; zato se mi zdi, da je včasih kvaliteta izdelka tudi pogojena z izkušenostjo mentorja, ali ta zna svetovati, usmeriti, ali tudi sam ne ve točno, kaj bi bila na tem mestu njegova naloga

21. moje misli, primeri, ideje ocenjevanje praktičnega izvajanja

21.1. - pomembno pri takšnem ocenjevanju se mi zdi, da zares preverjamo neko znanje, sposobnost, naučeno spretnost, ne pa zgolj slepo upoštevanje navodil

21.2. - smisleno je poleg samega izdelka preveriti še razumevanje samega postopka, izdelave, ali študent sploh ve in razume, kaj je bistvo naloge, ki jo opravlja

21.3. - pomembno pa se mi zdi tudi, da je študentu omogočeno, da se na ta preizskus sploh primerno pripravi (če se npr. nek študent zaveda, da ima težave pri izvedbi določe kemijske reakcije, bi bilo smiselno, da ima možnost to predelati in zvaditi v laboratoriju, ker doma verjetno te možnosti nima); morda se nekdo zares želi nekaj naučiti, pa le ni imel priložnosti oz. bi z dovolj vaje to usvojil

22. moje misli, primeri, ideje dnevniki

22.1. - smiselno je ocenjevanje dnevnikov v primeru, ko to ne predstavlja zelo velikega dela ocene, namreč lahko se zgodi, da je to bolj izraz iznajdljivosti (prepisovanja) ne pa toliko samostojnega dela

22.2. - s pomočjo dnevnikov lahko dobimo dober vpogled v delo študenta, hkrati pa ima študent za nazaj odličen preged kaj je delal, kaj se je učil in na takšen način tudi lažje obnovi znanje

23. moje misli, primeri, ideje kolegialno ali vzajemno ocenjevanje

23.1. - največji problem takšnega ocenjevanja je zagotovo ta, da v primeru kot to ni anonimno obstaja pritisk, ali nekoga ocenim realno, ali bolj prijazno ker sva prijatelja, znanca, morda pa nekoga negativno ker ga ne maram

23.2. - pri kolegialnem iz. vzajemnem ocenjevanjiu bi bilo smiselno dodano še neko naključno preverjanje pravilnosti ocenjevanja, da je to zares pravično, ne kar tako, malo po svoje

23.3. - sama se spomnim nekje iz srednje šole (ne spomnim se točno predmeta) ko smo ocenjevali naloge drug drugemu, nalo pa je bilo ocenjeno tudi naše ocenjevanje; torej moral si se potruditi, da si nekoga pošteno ocenil, ker si poleg ocenjenega izdelka dobil tudi oceno za to, kako dobro si ocenjeval meni se je to zdel dober primer, ko smo se naučili, da zelo pomembno, da si pri ocenjevanju natančen, dosleden, upoštevaš kriterije in predvsem da si pravičen in objektiven

24. moje misli, primeri, ideje samoocenjevanje

24.1. - zelo smiselno je samoocenjevanje iz vidika, da pridobimo vpogled v to, kako nas tudi nekdo drug ocenjuje, na ta način se naučimo, kaj je bistveno, čemu dati poudarek, kaj morda ni relavantno itd

24.2. - zagotovo velik problem samoocenjevanju predstavlja objektivnost; ali si pravičen do sebe, ali si želiš avtomatsko pripisati boljšo oceno, prav tako pa sam pri sebi točno veš kaj si želel z nekim odgovorom sporočiti, pa tega morda nihče drug ne bi razpoznal, če ta odgovor ni kvalitetno napisan

24.3. - samoocenjevanje je bolj smiselno uvesti že od samega začetka, da učenci dobijo občutek, da je to dobro za njih iz vidika, da se iz tega lahko kaj naučijo, ne pa zato da si pripišejo dobro oceno, ali pa potem v bolj zrelih in odgovornih letih, ko študent ponovno razume, da je to zanj smiselno, če goljufa pa škodi tudi sebi