1. temeljna načela prava skupnosti
1.1. (nad nacionalnim pravom)
1.2. varstvo temeljnih pravic
1.3. načelo subsidiarnosti
1.3.1. nacionalna zakonodaja se prepleta z zakonodajo skupnosti. V takih primerih se uporablja zakonodaja skupnosti le takrat, kadar zastavljeni cilj lahko doseže lažje kot bi ga bilo mogo e dose i prek nacionalne zakonodaje
1.4. načelo sorazmernosti
1.4.1. zagotavlja ravnotežje med cilji in sredstvi oziroma institucije EU omejuje pri izvrševanju pooblastil, ki s svojimi ukrepi ne smejo preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev ciljev Pogodbe o EU
1.5. načelo legitimnega pričakovanja
1.5.1. ščiti posameznika, kadar bi skupnost s kasnejšo spremembo zakonodaje izničila pričakovanja posameznika, ki temeljijo na obstoječi zakonodaji.
1.6. načelo nediskriminatornosti
1.6.1. prepoveduje vsako diskriminacijo po spolu, rasnem ali etničnem poreklu, religiji, starosti, spolni usmerjenosti, itd.
1.7. načelo transparentnosti
1.7.1. daje pravico posamezniku do vpogleda v postopek sprejemanja oziroma odločanja o zakonodaji, kar pomeni tudi pravico javnosti do dostopa do dokumentov institucij EU.
2. Razmerje med pravom EU in pravnega reda članic
2.1. Avtonomnost prava
2.1.1. Predpisi EU so veljavni v vseh držvah članicah
2.1.2. prilagoditev nacionalnih
2.2. Primarnost prava
2.2.1. ima prednost pred pravom države
2.2.2. pravo je enotno veljavno
2.3. Neposredna uporaba prava v EU
2.3.1. akti iz EU veljajo tudi brez prilagajanja nacionalnih aktov
2.3.2. večja učinkovitost
3. 3 glavne institucije
3.1. Svet EU (države EU)
3.1.1. sprejema sekundarno zakonodajo
3.1.2. sklepi politične narave
3.1.3. deklaracije in resolucije
3.1.4. kvalificirana večina: 72,6%
3.1.5. samostojno ali skupaj s parlamentom
3.2. Evropski parlament (državljane)
3.2.1. zakonodajna pristojnost (dopolnjevanje in spreminjanje
3.2.1.1. postopek soodločanja
3.2.1.1.1. spreminjanje zakonodaje
3.2.1.1.2. s Svetom - enakopravno
3.2.1.2. postopek posvetovanja
3.2.1.2.1. neobvezujoče mnenje
3.2.1.2.2. preden Svet odobri zakonodajni predlog, pripravila ga je komisija
3.2.1.3. postopek sodelovanja
3.2.1.3.1. dopolnjevanje zakonov z amandmaji
3.2.1.4. postopek soglasja
3.2.1.4.1. področja, kjer tudi Svet odloča s soglasjem
3.2.2. deli funkcijo s Svetom
3.2.3. običajno navadna večina
3.3. Evropska komisija (skupni interesi unije)
3.3.1. oblikuje zakonodajo (sodeluje s Svetom in Parlamentom)
3.3.2. upravlja proračun (nadzor vrši Računsko sodišče)
3.3.3. odgovorna je parlamentu (ta ga lahko odpokliče)
3.3.4. Sodeluje s sodiščem
4. primarna zakonodaja
4.1. SESTAVA
4.1.1. ustanovitvene pogodbe
4.1.2. drugi dogovori
4.2. KAJ?
4.2.1. je rezultat neposrednih pogajanj med vladami držav članic in je predmet ratifikacij nacionalnih prarlamentov = pogodba
4.3. USTANOVITVENE POGODBE (Temeljna pravila EU)
4.3.1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (1951)
4.3.2. Rimski pogodbi - gospodarska in jederska (1957)
4.3.3. DOPOLNJENE POGODBE
4.3.3.1. Enotni evropski akt (1986)
4.3.3.2. Pogodba o Evropski uniji (1992)
4.3.3.3. Amsterdamska pogodba (1997)
4.3.3.4. Pogodba iz Nice (2010)
5. sekundarna zakonodaja
5.1. KAJ?
5.1.1. temelji na primarni zakonodaji, sprejemajo jo institucije skupnosti
5.2. VIRI
5.2.1. UREDBE
5.2.1.1. splošno veljavne
5.2.1.2. zavezujoče
5.2.1.3. neposredno uporabne v vseh članicah
5.2.1.4. poenotenje pravne ureditve
5.2.2. DIREKTIVE
5.2.2.1. zavezujoče na naslovljene države glede cilja in časovnega roka
5.2.2.2. samostojna izbira metode in oblike izvedbe
5.2.3. ODLOČBE
5.2.3.1. zavezujoče v vseh ozirih za članice, fizične ali pravne osebe, na katere so naslovljene
5.2.3.2. ne potrebujejo prevedbe v nacionalni pravni red
5.2.4. PRIPOROČILA IN MNENJA
5.2.4.1. nezavezujoči akti