Create your own awesome maps

Even on the go

with our free apps for iPhone, iPad and Android

Get Started

Already have an account?
Log In

PRAVNI TEMELJI EU by Mind Map: PRAVNI TEMELJI EU
0.0 stars - reviews range from 0 to 5

PRAVNI TEMELJI EU

3 glavne institucije

Svet EU (države EU)

sprejema sekundarno zakonodajo

sklepi politične narave

deklaracije in resolucije

kvalificirana večina: 72,6%

samostojno ali skupaj s parlamentom

Evropski parlament (državljane)

zakonodajna pristojnost (dopolnjevanje in spreminjanje, postopek soodločanja, spreminjanje zakonodaje, s Svetom - enakopravno, postopek posvetovanja, neobvezujoče mnenje, preden Svet odobri zakonodajni predlog, pripravila ga je komisija, postopek sodelovanja, dopolnjevanje zakonov z amandmaji, postopek soglasja, področja, kjer tudi Svet odloča s soglasjem

deli funkcijo s Svetom

običajno navadna večina

Evropska komisija (skupni interesi unije)

oblikuje zakonodajo (sodeluje s Svetom in Parlamentom)

upravlja proračun (nadzor vrši Računsko sodišče)

odgovorna je parlamentu (ta ga lahko odpokliče)

Sodeluje s sodiščem

temeljna načela prava skupnosti

(nad nacionalnim pravom)

varstvo temeljnih pravic

načelo subsidiarnosti

nacionalna zakonodaja se prepleta z zakonodajo skupnosti. V takih primerih se uporablja zakonodaja skupnosti le takrat, kadar zastavljeni cilj lahko doseže lažje kot bi ga bilo mogo e dose i prek nacionalne zakonodaje

načelo sorazmernosti

zagotavlja ravnotežje med cilji in sredstvi oziroma institucije EU omejuje pri izvrševanju pooblastil, ki s svojimi ukrepi ne smejo preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev ciljev Pogodbe o EU

načelo legitimnega pričakovanja

ščiti posameznika, kadar bi skupnost s kasnejšo spremembo zakonodaje izničila pričakovanja posameznika, ki temeljijo na obstoječi zakonodaji.

načelo nediskriminatornosti

prepoveduje vsako diskriminacijo po spolu, rasnem ali etničnem poreklu, religiji, starosti, spolni usmerjenosti, itd.

načelo transparentnosti

daje pravico posamezniku do vpogleda v postopek sprejemanja oziroma odločanja o zakonodaji, kar pomeni tudi pravico javnosti do dostopa do dokumentov institucij EU.

primarna zakonodaja

SESTAVA

ustanovitvene pogodbe

drugi dogovori

KAJ?

je rezultat neposrednih pogajanj med vladami držav članic in je predmet ratifikacij nacionalnih prarlamentov = pogodba

USTANOVITVENE POGODBE (Temeljna pravila EU)

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (1951)

Rimski pogodbi - gospodarska in jederska (1957)

DOPOLNJENE POGODBE, Enotni evropski akt (1986), Pogodba o Evropski uniji (1992), Amsterdamska pogodba (1997), Pogodba iz Nice (2010)

sekundarna zakonodaja

KAJ?

temelji na primarni zakonodaji, sprejemajo jo institucije skupnosti

VIRI

UREDBE, splošno veljavne, zavezujoče, neposredno uporabne v vseh članicah, poenotenje pravne ureditve

DIREKTIVE, zavezujoče na naslovljene države glede cilja in časovnega roka, samostojna izbira metode in oblike izvedbe

ODLOČBE, zavezujoče v vseh ozirih za članice, fizične ali pravne osebe, na katere so naslovljene, ne potrebujejo prevedbe v nacionalni pravni red

PRIPOROČILA IN MNENJA, nezavezujoči akti

sodna praksa

Zajema pomembne sodbe Sodišče evropskih skupnosti in sodišča prve stopnje, na primer sodbe v postopkih, ki jih sprožajo EK, nacionalna sodišča ali posamezniki.

Razmerje med pravom EU in pravnega reda članic

Avtonomnost prava

Predpisi EU so veljavni v vseh držvah članicah

prilagoditev nacionalnih

Primarnost prava

ima prednost pred pravom države

pravo je enotno veljavno

Neposredna uporaba prava v EU

akti iz EU veljajo tudi brez prilagajanja nacionalnih aktov

večja učinkovitost