M&Q Konferenca Lotrič d.o.o. Učinkovitost laboratorija Aleš Čerin, Edusatis d.o.o. www.edusati...
1. SMISEL laboratorija?
1.1. REZULTATI: VERODOSTOJNI + PRAVOČASNI
1.1.1. PRIMER: Laboratorij v zdravstvu, v farmaciji.
1.2. Merjenje TEMPERATURE vpliva na verodostojnost ANALITSKEGA REZULTATA.
1.2.1. PRIMER: Hladilnik za hranjenje standardov. Temperatura v avtosamplerju. Hladna veriga za cepiva.
2. PRETIRAVANJE s preprostostjo
2.1. Iskati MEJ0!
2.1.1. Med DOVOLJ in PREVEČ.
2.1.1.1. Smiselnost, razumljivost.
2.1.2. MEJA: Ko se PREPROSTOST uravnoteži z drugimi koristmi.
2.1.2.1. Primer: Opis analitske metode.
3. Uspešnost / učinkovitost
3.1. "Efficiency is doing things right and effectiveness is doing the right things.” Peter Drucker
3.2. USPEŠNOST: delanje pravih stvari (eng.: effectiveness)
3.2.1. Delanje pravih ANALIZ, delanje pravih stvari ZNOTRAJ analize.
3.2.1.1. Včasih je PREDPISANO (n.pr. v zakonodaji), včasih to DOLOČIMO sami.
3.2.1.2. PRIMER: 1. HPLC določitve vsebnosti SORODNIH SNOVI pri zdravilu (=SMISELNA ANALIZA) - varnost zdravila 2. Merjenje pH mobilne faze (pH nima vpliva na komponente, ki jih ločujemo.) (=NI smiselno)
3.2.2. Včasih je PREDPISANO (npr. v zakonodaji), včasih DOLOČIMO sami.
3.2.3. Odstanimo NESMISELNO (= odvečno) delo.
3.2.3.1. "Dela, ki ga ni smiselno opraviti, ni treba optimizirati, pač pa odstraniti."
3.2.3.2. = frustrirajoče, ni vredno človekovega dostojanstva.
3.3. UČINKOVITOST: delanje stvari na pravi način (eng.: efficiency)
3.3.1. Delanje hitro, s čim manj viri.
3.4. PRIMER: Vasovalec - lestev - okno - dekle
4. Laboratorij ima zgodovino ...
4.1. Vpeljevanje načina dela je redko SISTEMSKO.
4.1.1. Razmislek (načrt) - izvedba - preverjanje - popravljanje (PDCA)
4.1.2. Glede na takratno znanje, okoliščine, pogoje dela, vložen čas, način vodenja, ...
4.2. Sistemi vodenja kakovosti (DPP, ISO 9001, ...)
4.2.1. Dodaja se in nikoli nič ne odvzame.
4.2.2. BIROKRACIJA se množi sama.
4.2.3. Primer: Inšpekcije/presoje sistema vodenja kakovosti
4.3. RAZVOJ in TEHNOLOGIJA sami od sebe ne zmanjšata KOLIČINE DELA.
4.3.1. Se je treba potruditi (=vložiti ČAS in DRUGE VIRE).
4.3.2. Primer: Kupovanje SW za HPLC - surovi podatki noter - končni rezultat ven (brez vmesnika npr. Excel).
4.4. SPREMEMBA OKOLIŠČIN lahko odstrani delo, a le, če se potrudimo.
4.4.1. PRIMER iz lab.: Filtriranje mobilnih faz.
4.5. Ko se NAVADIMO, pretirane kompleksnosti ne opazimo več.
4.5.1. Se nam zdi, da je bilo od VEDNO tako.
4.5.1.1. Spremembe so tako POČASNE in POSTOPNE, da jih ne zaznamo.
4.5.2. Se nam zdi, da VSI delajo tako!
4.5.2.1. Primerjave med podjetji.
4.5.2.2. Obiski med enotami, podjetji, laboratoriji, izobraževanja, strokovna srečanja.
4.5.2.3. To je GMP!
4.5.2.3.1. PRIMER: Rudy Thoma http://www.formula-pharma.de
4.5.3. Se nam zdi, da je kompleksnost posledica RAZVOJA.
4.5.4. Pomoč mora priti od ZUNAJ.
4.5.4.1. PRIMER: svetovalec :), novozaposleni, ...
4.5.4.2. ZAKAJ to delate?
4.5.4.3. ČEMU to potrebujete?
4.6. Živeti od KOMPLEKSNOSTI (kompleksnost daje kruh).
4.6.1. Kompleksnost daje delovna mesta.
5. Kako ven iz kompleksnosti?
5.1. "Nobeno delo ni tako hitro opravljeno, kot delo, ki ga ne opravimo."
5.1.1. KATEREGA dela ne opraviti?
5.1.2. Onega, ki NE PRISPEVA ali ne prispeva BISTVENO ...
5.1.3. ... k VERODOSTOJNOSTI analitskih rezultatov.
5.1.4. BISTVENO?
5.1.4.1. Odločitev voditelja, da se tako delo poišče in odstrani ...
5.1.4.2. ... in za odločitve prevzame ODGOVORNOST.
5.1.4.3. Proces, dokumentiran.
5.1.4.4. Primer: Quality Risk Management
5.2. POPREPROSTITI kompleksne načine dela
5.2.1. “Najpreprostejši način za doseganje preprostosti je premišljeno zmanjšanje.” John Maeda, 1. zakon preprostosti
5.2.2. 1. ŽELETI SI bolj preproste načine dela
5.2.2.1. PREPROSTOST kot vrednota.
5.2.2.2. Bolj preproste rešitve se začnejo z željo VODITELJA.
5.2.2.3. Voditelj + po hierarhiji navzdol
5.2.3. 2. ODLOČITI SE za iskanje "bolj preprostih" načinov dela.
5.2.3.1. Začeti, četudi preprostega načina dela ni lahko ustvariti.
5.2.3.2. Voditelj naj nameni čas za to.
5.2.4. 3. DELATI "NA SISTEMU" in ne samo "v sistemu".
5.2.4.1. "Ali je tako kot delamo tudi najbolj prav, najbolj preprosto?"
5.2.4.2. "Prepucati" vse procese v sistemu dela - enega za drugim.
5.2.4.2.1. “Znanje naredi vse bolj preprosto.” John Maeda, 4. zakon preprostosti
5.2.4.2.2. Sistemsko
5.2.4.2.3. Redno + timsko
5.2.4.3. Dobro poznati sistem dela.
5.2.4.3.1. PRIMER: Excel izračuni v lab.
5.2.5. PRIMER iz življenja: Odstranjevanje koničk stročjega fižola. http://www.edusatis.si/preprostost/odstranjevanje-konicke-strocjega-fizola-kot-simbol-nesmiselnega-dela
5.2.5.1. Pomen lenobe!
5.3. PREPREČEVATI kompleksnost
5.3.1. KOMPLEKSNOST v izražanju.
5.3.1.1. Diploma, magisterij, doktorat: "Napisati je treba bolj kompleksno!"
5.3.1.2. PRIMER: Dokumenti so napisani zelo kompleksno in zato nerazumljivo.
5.3.2. PREPROSTOST definirati za konkurenčno VREDNOTO.
5.3.2.1. Vodi v ISKANJE "bolj preproste" rešitve.
5.3.2.2. Postane del PRESOJANJA delovnih procesov.
5.3.2.3. Preide v NAVADO.
5.3.3. "Oseba za PREPROSTOST"
5.3.3.1. Izkušen človek, ki pozna VSEBINO.
5.3.3.1.1. Ločiti PREPROSTOST od PREPROŠČINE!
5.3.3.2. Je PREGLEDOVALEC vsakega procesa/dokumenta "skozi očala" preprostosti.